november 7, 2022

Kristjan Magdič: Čmrlji so naši najštevilčnejši delavci

Nedeljska srečanja

Kristjan Magdič je diplomirani politolog, a se ukvarja s komuniciranjem in vzgojo paradižnika. Je namreč idejni oče najbolj znane slovenske znamke »paradajza« LUŠT, ki je v zelo kratkem času v Sloveniji postala sinonim za svež, okusen in domač paradižnik.

Kristjan Magdič, Paradajz, d.o.o., je idejni oče najbolj znane slovenske znamke »paradajza« LUŠT.

Paradižnik sodi med najbolj priljubljene vrtnine v domačih vrtovih, a pri nas na prostem uspevajo le odmerjen čas v letu.  S projektom gojenja paradižnikov v rastlinjaku v Pomurju sta pred desetletjem začela Dejan Šumak in Martin Žigo, Kristjan Magdič pa je postal del Lušta malce kasneje in k skupnemu uspehu prispeval predvsem s svojimi poslovnimi in marketinškimi izkušnjami.

Paradižnik Lušt sloni na okolju, prijaznem naravnemu načinu gojenja paradižnika, vključno z ogrevanjem z geotermalno energijo in načinom opraševanja. »Čmrlji, ki oprašujejo cvetove, so naši najštevilčnejši delavci in hkrati živ dokaz, da pri pridelavi ne uporabljamo škodljivih preparatov, saj bi čmrlji drugače umrli,« pravi Kristjan Magdič, eden od solastnikov in direktorjev v podjetju Paradajz, d.o.o., kjer v zaprtem prostoru rastlinjaka pri vzgoji paradižnika posnemajo čisto naravo.
Zrele paradižnike obirajo ročno le kakšen dan, preden jih dostavijo vsem večjim trgovskim sistemom po Sloveniji. Njihova osnovna sorta grozdastega paradižnika je stara sorta, ki so jo zaradi zahtevnejše pridelave vsi drugi veliki pridelovalci opustili. Vse to vpliva na nekoliko višjo končno ceno.

»Če bi na začetku vedeli, kaj vse nas čaka, nikoli ne bi šli v ta posel. Ko smo na začetku, leta 2011, dobili bančni kredit za gradnjo prvega rastlinjaka, smo lastniki morali dati osebna poroštva. Če bi šlo kaj narobe z gradnjo rastlinjaka ali kasneje, če bi se izkazalo, da naša poslovna ideja ni dobra in bi šli v stečaj, najbrž do konca življenja ne bi odplačali vseh dolgov. To samo pove, kako močno smo verjeli v ta projekt in kako močno smo si želeli uspeti.«

Kot razlaga Magdič, je bilo na začetku ogromno birokratskih zapletov. Med drugim so morali za postavitev rastlinjakov kmetijska zemljišča spremeniti v zazidljiva gradbena zemljišča, kar zveni absurdno in je trajalo 5 let. V tujini take rastlinjake gradijo na kmetijskih zemljiščih, saj gre za kmetijsko pridelavo, razlaga Magdič, ki še dodaja, da so edino močna volja, vztrajnost in prepričanje v dobro idejo botrovali temu, da se njihovo podjetje Paradajz, d.o.o., danes, po desetih letih, največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji ter ambasador slovenskega gospodarstva in slovenske samooskrbe z zelenjavo.

S Kristjanom Magdičem se je pogovarjala Tanja Jurjec. O paradajzu, o tem, kako je kot otrok pomagal mami prodajati gladiole, o delu v marketinški agenciji, o pravih idejah, pa seveda tudi o tem, kako se politolog znajde v pridelavi paradižnika. Prisluhni jima v spodnjem posnetku. 

Galerija slik