oktober 19, 2022

MATIJA PLEVNIK: NAJBOLJ ŽALOSTNO OBDOBJE ZA DVORCE IN GRADOVE NA SLOVENSKEM JE BILO PO 2. SVETOVNI VOJNI

»Danes lahko s ponosom pokažemo vse, od najmanjše zidanice ali kamnite gorce do najlepših dvorcev in cerkva,« je prepričan umetnostni zgodovinar in konzervator Matija Plevnik, zaposlen kot višji konzervator na celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 

Umetnostni zgodovinar in konzervator Matija Plevnik v radijskem srečanju kritičen do našega odnosa do kulturne dediščine

Pred kratkim sta se zaključili dve obsežni prenovi, ki ju je vodil; prenova župnijske cerkve v Šmarju pri Jelšah in prenova Žičke kartuzije, ki ima po mnenju našega sogovornika potencial tudi, da nekoč postane prvovrstni evropski spomenik in pridobi znak evropske dediščine.

»Zgodovina Žičke kartuzije je zelo pestra in dinamična. Žička kartuzija je bila ena od štirih najprestižnejših zgodovinskih lokacij na tleh naše domovine, predstavljala je enega od treh najprestižnejših duhovnih in političnih centrov tedanje Zahodne Evrope oziroma zahodne cerkve. Kartuzijani veljajo za najstrožji meniški red in fascinantna je tudi zgodba njihove knjižnice iz 15. stoletja, ki je bila ena od treh največjih knjižnic tistega časa. Mladim jo rad predstavim kot Googlovo središče 15. stoletja, po zbranem znanju.«  

Umetnostni zgodovinar Matija Plevnik je tudi lokalni turistični vodnik, ki s posebno strastjo odkriva tudi potenciale starih mestnih jeder. Kako vidi oživljanje starih mestnih jeder, razloži na primeru svojega domačega mesta Celje: »Oživljanje starega mestnega jedra ne sme biti naravnano samo na turiste. Moje mnenje je, da moramo kritično posvojiti model Dunaja. Vem, da razlika med Celjem in Dunajem je približno 1 950 000 prebivalcev, ampak osnovno poslanstvo mesta mora biti "mesto, privlačno za prebivalce, za meščane". Takrat se tudi turist počuti sprejetega, potopi se v mestno dogajanje in za nekaj ur ali morda celo za nekaj dni ostane v takem mestu.«  

Z Matijo Plevnikom v radijskem srečanju tudi o tem, kako pri nas skrbimo za našo kulturno dediščino, kateri časi so ji bili najmanj naklonjeni, o naši bivanjski kulturi in zakaj se pred tujci še vedno počutimo nekoliko majhne, ko pa imamo vendarle toliko pokazati. Z njim se je pogovarjala Greta Kokot Rajković.