URŠKA LUNDER: Zadnji dnevi so lahko veliko darilo
V tokratnem radijskem srečanju je bila z nami čuječna in navdihujoča zdravnica Urška Lunder z Univerzitetne klinike Golnik, strokovnjakinja s področja paliativne medicine. Pri svojem delu spremlja bolnike in njihove svojce v fazi napredovale bolezni, ko zdravljenje ni več mogoče in se življenje zaključuje. O svojih izkušnjah in spoznanjih ob umiranju in smrti je napisala tudi knjigo Odprto srce.
Obdobje okrog prvega novembra je čas, ko se bolj kot sicer ukvarjamo z minljivostjo našega življenja in vprašanji, ki se nam porajajo ob slovesu, ob ugašanju življenja koga od bližnjih. In kljub temu, da je poleg rojstva v življenju gotovo dejstvo edino smrt, nas je smrti strah. Strah nas je občutkov, ki jo spremljajo, zato smo jih potisnili na rob. Tako kot smo v naši družbi na rob potisnili tudi obredja, povezana s smrtjo in odhajanjem. Zakaj se torej tako težko pogovarjamo o smrti?
Paliativna oskrba združuje več strok, od medicine do sociale
Paliativna medicina je veja medicina, ki obravnava bolnike v času napredovale bolezni, ko zdravljenje ni več mogoče in se bolni s svojimi bližnjimi srečuje s celo vrsto težav in eksistencialnih vprašanj – hkrati pa se začne poslavljati. Takrat umirajoči in svojci potrebujejo predvsem podporo in razumevanje zdravstvenega osebja, ne toliko visoke tehnologije, ki ima seveda neprecenljivo vlogo v ostalih vejah medicine, ki bolnika skušajo pozdraviti, ker je seveda prvi imperativ.
V paliativni oskrbi pa je pomemben interdisciplinarni pristop večih strok, od medicine, ki v tej fazi predvsem lajša bolečine umirajočega, do nege in sociale, na kar je opozorila že pionirka paliativne medicine v Angliji, medicinska sestra Cicely Saunders, ki je skupaj s somišljeniki ustanovila prvi hospic (1967), navdih tudi za slovensko društvo Hospic.
Od tranfuzijske do paliativne medicine
Zdravnica Urška Lunder je v začetku svoje kariere delala na področju transfuzijske medicine in sodelovala pri začetkih transplantacije kostnega mozga v Sloveniji, nato pa se je posvetila razvoju paliativne medicine pri nas. Odločilna za prehod je bila očetova smrt. Področje paliativne medicine je raziskovala v tujini, najprej v Švici, nato v Angliji in ZDA, kjer je nabirala znanje o komuniciranju v zdravstvu in o delovanju hospicev. V Hospicu je nekaj časa delala tudi v Sloveniji, a je leta 2000 s somišljeniki ustanovila Zavod za razvoj paliativne oskrbe. Znanje s tega področja je nabirala tudi v Budimpešti, kjer je končala dveletni študij politike ob javnozdravstvenih problemih – s poudarkom na paliativni oskrbi. Nato je svoje izobraževanje nadaljevala na univerzi v San Diegu, kjer se je specializirala v klinični paliativni medicini. Svoje dolgoletne izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti je prelila v knjigo Odprto Srce, v kateri najdete številne zgodbe in spoznanja, ki jih umirajočim in spremljevalcem odhajajočih duš ponujajo zadnji dnevi življenja.
»Smrt nas uči, da je treba polno živeti. Biti polnoprisoten, tukaj in zdaj, da smo vedno pripravljeni.«
Živeti polno, tukaj in zdaj
»Smrt nas uči, da je treba polno živeti. Da je treba danes živeti, kot da bo jutri prišla smrt,« pravi Urška Lunder, ki ugotavlja, da smo se v sodobni družbi tako oddaljili od bistva narave in bistva življenja, da se tega mnogokrat zavemo šele tik pred smrtjo. Zato so zadnji dnevi včasih lahko veliko darilo, tako za umirajočega kot za svojce. Kaj si dejansko v svojih zadnjih dnevih želi in od svojcev pričakuje umirajoči?
Ljudje si povečini želimo umreti doma
Podatki kažejo, da je kar okrog 90 odstotkov smrti pričakovanih, saj sledijo daljšemu kroničnemu obdobju bolezni. A smrt nas kljub temu vedno znova preseneti. Kakšne so torej želje in pričakovanja ljudi, kako bi si želeli zaključiti svoje zemeljske dneve.
NA SPODNJI POVEZAVI lahko prisluhnete celotnemu posnetku radijskega srečanja z navdihujočo zdravnico, izjemno strokovnjakinjo z bogatimi izkušnjami s področja paliativne oskrbe Urško Lunder, nekoč Celjanko, ki se je pred kratkim iz Ljubljane preselila nazaj na Štajersko, v Laško, kjer je bliže mami in svojim celjskim koreninam.
V radijskem srečanju jo je gostila Greta Kokot Rajković.
