Ženske v podjetništvu so pomemben steber gospodarstva

Nova resničnost, ki jo kroji pandemija
Na prvih dveh konferencah o izzivih ženskega podjetništva v Rogaški Slatini so se podjetnice posvetile predvsem izmenjavi svojih podjetniških zgodb in idej ter aktualnim gospodarskim trendom, lanska in letošnja konferenca pa sta bili osredotočeni na novo resničnost sveta, ki jo kroji pandemija. Kaj nas je pandemija naučila, kako se nas je dotaknila, kakšen odtis je negotovi čas koronakrize pustil na podjetništvu. Več kazalnikov kaže, da so ženske, ki se še vedno borijo za enakopraven položaj v podjetniških vodah, v času epidemije bolj obremenjene od svojih moških kolegov.

Mastercard Index ženskega podjetništva (Mastercard Index of women Entrepreneurs 2020) kaže, da je pandemija koronavirusa ženske po vsem svetu prizadela nesorazmerno. Kar 87 odstotkov lastnic podjetij pravi, da je pandemija negativno vplivala na njihovo poslovanje. K večji ranljivosti žensk pa je doprinesla tudi dejstvo, da so ženske prekomerno zastopane v sektorjih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, naraščajoča digitalizacija, ki še veča vrzel med spoloma, ter povečan pritisk na področju varstva in šolanja otrok na domu; pa tudi povečana skrb za gospodinjstvo.

Ženske podjetnice vse bolj pomemben steber gospodarstva
Da pandemija ne bi zavrla celotne generacije podjetnic, Mastercard Index ženskega podjetništva in številna ženska združenja po svetu zahtevajo inovativne in ciljno usmerjene ukrepe za podporo ženskam v obdobju po pandemiji.
»Ženske se še vedno borimo za svoj položaj v podjetniškem svetu. V podjetništvu je še vedno več moških kot žensk, v Sloveniji je med podjetniki zgolj 30 odstotkov žensk, kar nas uvršča na rep Evropske unije. Zanimivo je, da ženske vstopamo v podjetniške vode velikokrat iz nuje ter starejše in bolj izobražene kot moški, vendar smo kljub temu manj samozavestne. Smo pa bolj empatične kot moški in bolj celovito gledamo na posel, zato je tudi manj ugašanja podjetij, ki jih vodijo ženske. Poleg tega zastopanost obeh spolov prinaša večjo finančno stabilnost, česar bi se morali zavedati tudi odločevalci,« razlaga Branka Aralica, direktorica MPI Vrelec, in gostiteljica vsakoletnega dogodka Izzivi ženskega podjetništva v Rogaški Slatini.

Letošnjega spletnega dogodka v organizaciji Mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec Rogaška Slatina se je udeležilo več kot 60 podjetnic iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, in Severne Makedonije.

Preko spleta sta udeležence in udeleženke konference nagovorila tudi župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič in državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, ki je izpostavil, da se zadnja tri leta zgodnja podjetniška aktivnost žensk v Sloveniji povečuje: »Dosegla je 38,3 odstotka ter presegla evropsko povprečje 38,1 odstotka. Še vedno pa ostaja plačna vrzel med spoloma. Povprečna bruto plača moških je bila leta 2019 za 6,2 odstotka višja od primerljivih plač žensk. Ob tem pa analitiki ugotavljajo, da zastopanost obeh spolov prinaša večjo finančno uspešnost in stabilnost. Večja zastopanost žensk na vodilnih mestih je tako dejansko velik potencial za prihodnost.«

K večji zastopanosti žensk pa bodo doprinesle tudi evropske in državne spodbude za razvoj podjetništva in večjo zastopanost žensk v poslovnem svetu, o katerih je na konferenci spregovorila Mojca Komljanc Skalar z Javne agencije Spirit, ki je izpostavila aktualne spodbude in razpise za ženske v podjetništvu in dodala, da so slovenske podjetnice zelo aktivne v koriščenju ukrepov in sodelovanju na razpisih. 

Analitiki navajajo, da so za dobro vodenje pomembne tri oblike inteligence – visok IQ, čustvena inteligenca in koeficient ljubezni. Ženske vse tri komponente inteligence imajo, zato so potencialne vodje prihodnosti, ki znajo stopiti v čevlje drugih, svojih sodelavcev, zaposlenih, partnerjev, strank in poiskati rešitve, ki so sprejemljive za vse.

Posebna gostja letošnjega dogodka je bila motivacijska govorka svetovnega slovesa ter velika zagovornica in advokatka ženskega podjetništva Madi Sharma iz Velike Britanije.

Bodi sprememba, ki jo želiš videti. Brez izgovorov.
Sporočilo Madi Sharma, mednarodne govorke indijsko - poljskih korenin iz Velike Britanije, je jasno: »Ko svet stoji na glavi, je treba na stvari pogledati iz drugih zornih kotov in znati stopiti v čevlje drugega. Časi, ko smo mislili samo nase, so mimo, moramo začeti zares skrbeti drug za drugega. Ženske kot mame in steber družine moramo še posebej poskrbeti, da bomo druga drugi v oporo. Ženske smo v poslu bolj premišljene kot moški, kredite najemamo po tehtnem premisleku in samo toliko, kolikor res potrebujemo za začetek dejavnosti. In toliko, kolikor lahko tudi vrnemo. Predvsem pa smo bolj naklonjene sodelovanju in manj tekmovanju.«

»Iz paradigme B2B (business to business) in B2C (business to customer) se posel spreminja v H2H (human to human) oziroma W2W (woman to woman). Človek človeku. Ženska ženski.« (Madi Sharma)

Kriza je prinesla omejitve, a ponudila tudi priložnosti
Kriza nas običajno postavi pred nove izzive, mnogi pa znajo prepoznati tudi nove poslovne priložnosti. »Ni problemov, so samo izzivi, skozi katere rastemo in iz njih prihajamo še močnejši in modrejši. Kriza nam na pot vedno postavlja izzive, na nas pa je, da jih čimbolj prilagodimo in obrnemo sebi v prid,« pravi Branka Aralica, ki je na dogodku gostila uspešne mlade podjetnike in podjetnice, ki se krize niso ustrašili.
Skupen jim je pogum in dejstvo, da so svoje priložnosti našli zunaj okvirjev svoje osnovne izobrazbe oziroma specializacije in da se posla lotevajo igraje. Urška Hartman iz založbe, specializirane za razvoj in izdajo družabnih iger Value Add Games, samostojna podjetnica Damijana Štraser, Verjamem, ki je z vodenja dogodkov presedlala predvsem na PR in digitalne storitve, Tjaša Jarc iz spletne trgovine Džungla Plants Trgovina, ki je predstavila začetke spletne trgovine v času pandemije, ko je bilo obiskovanje in druženje omejeno, ljudje pa so vseeno želeli podarjati lončnice, ter Luka Drofenik iz podjetja za prodajo kmetijske mehanizacije Lagerhof,v katerem so v času korone našli tudi čas za lansiranje izdelkov pod svojo lastno blagovno znamko. 

Panel uspešnih mladih podjetnikov in podjetnic, Urška Hartman Value Add Games, samostojna podjetnica Damijana Štraser, Tjaša Jarc, Džungla Plants Trgovina, Luka Drofenik, Lagerhof, Helena Podgoršek, Temida, in Branka Aralica, MPI Vrelec. 

Socialno podjetništvo povezuje
Ženske igrajo in bodo tudi v prihodnje igrale pomembno vlogo v socialnem podjetništvu. O pomenu in pravi vrednosti socialnega podjetništva za družbo je spregovorila podjetnica Helena Podgoršek, ustanoviteljica socialnega podjetja Temida: »V našem podjetju se osredotočamo predvsem na delovno aktivacijo invalidnih oseb, ki jim na ta način želimo omogočiti, da se razvijajo in vključujejo v družbo, ne glede na to, kakšne omejitve jim je življenje postavilo. Menim, da je vsak človek svojevrsten diamant, ki ga je potrebno na svoj način obrusiti, da pokaže svojo pravo vrednost. Drug od drugega se lahko veliko naučimo.«

Svojo osebno zgodbo je z nami delila tudi podjetnica Zori Jakolin, Zory Events, ena od začetnic dogodka 500 podjetnic in imetnica licence Business cafe za Slovenijo, ki jo je izjemna družinska situacija povsem ustavila. Za dobro leto se je povsem posvetila rehabilitaciji hčere po hudi prometni nesreči. Spregovorila je o izjemni energiji, s katero je premagovala težke čase, in o ponovni vrnitvi na trg.

Ključno sporočilo konference je sodelovanje in medsebojna podpora. Predvsem pa, da tudi tako izjemne situacije, kot je pandemija, ne morejo prekiniti toka transformacije poslovnega in podjetniškega sveta, z enakovrednejšo soudeležbo žensk in upoštevanjem medsebojnih razlik.

Poslovni center Vrelec, eden od dveh objektov Mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec Rogaška Slatina

Dogodek Izzivi ženskega podjetništva je bil za vse udeleženke in udeležence brezplačen. Organiziran je bil v okviru projekta SIO Vrelec 2020 - 2022, v sodelovanju z Javno agencijo SPIRIT in s podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS.

IZZIVI ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA 2021