november 17, 2018

Pri nas študira polovica mladih

Svetovni dan študentov je. Študentska leta marsikdo opisuje kot najlepša leta življenja. V času študija se spletejo prijateljstva, ki pogosto trajajo vse življenje. Predvsem pa so študentska leta optimistični začetek poklicne poti mladih, ki v predavalnicah pilijo nova znanja.

Med študenti je več deklet, ki se najpogosteje odločajo za študij na področju izobraževanja.

Začetki pred 2. svetovno vojno
Začetki mednarodnega dneva študentov segajo v leto 1939, ko so 17. novembra nacisti zavzeli študentske domove praške univerze. Devet njihovih predstavnikov so ubili, več kot tisoč študentov pa odpeljali v koncentracijska taborišča. Pred nasilnim režimom je veliko študentov pobegnilo v London, kjer so člani mednarodnega študentskega sveta leta 1941 današnji dan razglasili za dan študentov. Danes je namenjen predvsem prizadevanjem študentov za bolj demokratično in spoštljivo družbo ter za boljšo prihodnost mladih.

Od Napoleona do osamosvojitve
V Sloveniji se je visoko šolstvo začelo že v začetku 18. stoletja. Ljubljansko univerzo v celoti pa so ustanovili pod Napoleonom, v času Ilirskih provinc, leta 1810. Nekaj desetletij kasneje se ji je pridružila Univerza v Mariboru, leta 2003 pa smo dobili še najmlajšo Univerzo na Primorskem. V Sloveniji tako študira kar polovica mladih med 19. in 24. letom – skoraj vsak drugi je študent. Lani je bilo v visokošolske programe po podatkih Sursa vpisanih več kot 76.000 študentov, sicer 3.000 manj kot leto pred tem. Kljub temu pa je število študentov v zadnjih desetletij precej naraslo. Leta 1950 jih je denimo študiralo 6.000, leta 1990 je število študentov preseglo 30.000.

Izobrazba zmanjšuje družbeno neenakost
Svet se zelo hitro spreminja, za sledenje spremembam in odzivanje nanje pa je zelo pomembno izobraževanje. Izobrazba prav tako zmanjšuje neenakosti v družbi. Zato je eden od ciljev evropske razvojne strategije do leta 2020 povečati delež terciarno izobraženih prebivalcev. Lani je to stopnjo izobrazbe imelo že dobrih 46 odstotkov Slovencev, s čimer smo strategijo ne le dosegli, temveč tudi presegli.

Študira več deklet
Med študenti prevladujejo dekleta – 58 odstotkov jih je. Razlikujejo pa se tudi področja, kjer prevladuje posamezni spol. Največ, kar 87 odstotkov študentk se odloča za študije izobraževalne znanosti in izobraževanja za učitelje, sledita zdravstvo in socialna varnost ter umetnost in humanistika. Med fanti pa so najbolj priljubljene smeri informacijske in komunikacijske tehnologije, kjer predstavljajo kar 86 odstotkov študentov. Sledijo jim tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter transport, varnost, gostinstvo in turizem.

Vse pogostejši študij v tujini
Študentje znanje vse pogosteje iščejo čez mejo. Med več kot 76.000 študenti, ki so bili v lanskem študijskem letu vpisani na programe slovenskih fakultet, je bilo skoraj 3.500 takšnih, ki so študirali v Sloveniji, a imajo stalno bivališče v tujini. Večina jih je bila iz evropskih držav, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Vse več študentov pa se odloča tudi za študijske izmenjave in prakse v okviru programa Erasmus. Od treh mesecev do leta dni se je v tujini predlani tako izobraževalo več kot 2.091 slovenskih študentov, k nam jih je prišlo 2.599. Kaj pa pravijo študentje? So študentska leta res najlepša leta?