Prihaja sveti Miklavž

05.12.2015

Sveti Miklavž čez vse leto pozorno spremlja doba dela in pridnost otrok.

Je pri vas doma že čutiti prijetno vznemirjenost? Nocoj se na pot s skromnimi darili odpravlja sveti Miklavž, prvi od trojice dobrih decembrskih mož. Pa sploh vemo, kdo je sveti Miklavž?

Dobrodušen škof
V cerkvenih krogih je bil sv. Nikolaj - Miklavž od 11. stoletja čaščen kot velik priprošnjik in čudodelnik. Že tedaj je bil predstavljen kot svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v temni noči. Bil je resnična osebnost, živel je v 3. in 4. stoletju našega štetja. Rodil se je v bogati družini v vasi Patara na južnem robu turške Antalije. Ni čudno, da je postal darežljiv, saj je bil tudi sam darilo: starša sta bila že priletna in sta si za tolažbo močno želela sina. In se jima je želja uresničila. Njegovo ime, ki izvira iz grškega Nikolaos, oznanja »zmago ljudstva«. Nikolaj je podedovano premoženje razdelil med reveže, sam pa odšel v samostan. Kmalu zatem je postal škof v Miri v Likiji, to je v današnji Turčiji.

Priljubljen zavetnik
Sv. Miklavž je zaradi svoje dobrote med ljudmi zelo priljubljen. Tako ne preseneča, da so si ga za zavetnika izbrali mnogi, tako mornarji, trgovci, študenti, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, delavci v kamnolomu, krojači, pa tudi berači, mlada dekleta, ki si želijo moža, neveste, ki se priporočajo za srečno poroko, in žene, ki si želijo otrok. O miklavževanju na Slovenskem imamo precej zgodnja poročila. Prvo je iz leta 1839, kjer je pisec opisoval, kaj je Miklavž prinesel pridnim otrokom: jabolka, orehe, smokve in sladkarije. Danes je Miklavževih obhodov na Slovenskem malo, večinoma so se nehali že pred drugo svetovno vojno. Še vedno pa sv. Nikolaj vodi v številu njemu posvečenih cerkva - teh je v Sloveniji blizu 200, je tudi zavetnik ljubljanske nadškofije.

Poglejte v copate
Svetega Miklavža tako kot preostala dva decembrska dobra moža, Božička in dedka Mraza, krasi dolga bela brada. Oblečen je v škofovska oblačila – belo obleko, vezen plašč, mitro (značilno škofovsko pokrivalo), na rokah ima rokavice, v rokah pa škofovsko palico. S seboj nosi tudi veliko zlato knjigo, kjer so z zlatimi črkami zapisana dobra dela otrok, s črnimi pa dejanja tistih, ki čez leto niso bili preveč pridni. Spremljajo ga angeli in parkeljni oziroma zlodeji, strah in trepet otrok. Tisti otroci, ki so se čez leto izkazali, od svetega Miklavža dobijo drobno pozornost, nagajivce pa navadno pričaka leskova šiba. A nam je Miklavž prišepnil, da ima letos leskovih šib bore malo. In še to, sveti Miklavž darove menda najraje nastavlja v copate! (BF)




Štajerski val v sliki