marec 25, 2020

Daj nam danes naš vsakdanji kruh ...

… je bila človeku od nekdaj ena izmed najbolj preprostih želja. Ki pa smo jo v letih izobilja, prekomernih količin hrane in vsega (preveč) na dosegu roke ljudje enostavno prenehali spoštovati. Čas epidemije pa nas je ustavil, pretresel … in ponudil priložnost, da se spet zavemo, kako pomemben je »naš vsakdanji kruh«.

Kako zelo pogrešamo kruh, se ljudje zavemo šele, ko ne moremo kadar koli skočiti do pekarne in ga kupiti. Tole je idealen čas, da se kruh in drobno pekovsko pecivo naučimo pripraviti sami. In domač je najboljši! (Foto: Štajerski val)

Pravzaprav, kako zelo zna biti »nerodno«, če ne moremo kadar koli skočiti do pekarne in si kupiti kakšnega hlebčka. In kako presneto ga pogrešamo, če ga ni pri hiši. Kako že je delala to včasih naša babi?! … mi v teh dneh pogosto pride na misel. Če tudi pri vas razmišljate, da bi bilo dobro znati speči kruh …. je zdaj, ko smo primorani ostati doma, idealna priložnost, da se poskusite z delom, do katerega so naše babice gojile toliko ljubezni … in spoštovanja.

Če je pri hiši kvasa dovolj, ne bo težav. Vsaj nekaj osnovnih sestavin, pa boste lahko ustvarili super domače pekovsko pecivo. Pri nas so tako včeraj nastale pletenice s sezamom in chia semeni.

Kaj potrebujemo zanje in kako jih naredimo? 
500 g mehke bele moke (moke seveda lahko kombiniramo; en del pa naj vsakič ostane bele),
20 g (to je pol kocke) kvasa,
1 čajno žličko sladkorja,
1 čajno žličko soli, 
2,5 dcl mlačnega mleka in
1 dcl belega olja.     

Iz enakega testa lahko nastanejo lični slani kifeljčki ... Iz enakega testa lahko nastanejo lični slani kifeljčki ...    

Priprava ni nič kaj kunštna reč: v majhni skledici pripravimo kvasec (v slab deciliter mlačnega mleka nadrobimo kvas, dodamo sladkor in žlico moke) in ga pustimo na toplem, da vzhaja. V tem času v skledo vzhajalko presejemo moko, v sredino z rokami naredimo jamico; po robovih pa na moko v krogu posujemo sol. K preostalemu mleku prilijemo olje. Ko je kvasec dovolj vzhajal, ga previdno prelijemo v luknjico moke, počasi dodajamo mleko in olje ter testo gnetemo z rokami. Seveda bi to lahko naredil tudi kakšen drag kuhinjski robot … ampak energije in dobre volje, ki jo da testu roka, ne more nadomestiti noben električni aparat.

 ...ali pa slastne pletenice s semeni.

Ko je testo zgneteno toliko, da lepo odstopa od rok in obdelovalne površine, ga vrnemo v skledo, pokrijemo s pokrovom in pustimo vzhajati. Čez kakšnih 40 minut ga zvrnemo na pomokano površino in iz njega oblikujemo rogljičke (v rogljičke lahko zavijemo majhno kepico masla; ni pa nujno), pletenice, mlečne žemljice. Po vrhu jih pomažemo z razžvrkljanim rumenjakom, ki smo mu dodali malo mleka in jih posujemo s semeni ali naribanim sirom. Temperatura v pečici naj bo med 180 in 200 stopinj, dolžino peke pa seveda prilagodimo velikosti našega pekovskega peciva.

Prepričana sem, da jih bo kar precej izginilo že vročih, kar s pladnja … če bi kakšen ostal, pa jih brez težav v vrečki zamrznete in imate pripravljene za kdaj drugič.

Kaj pa, če smo na tesnem s kvasom?!
En nasvet za to je, da od kvašenega testa vzamete kroglico, veliko za približno eno jajce (kot vidimo na sliki zgoraj), jo damo na krožnik in shranimo v temnem in hladnem prostoru do naslednje peke. Drug nasvet pa je, da zadnjo kocko kvasa razdelimo na majhne (približno 6 do 8 mm velike) kroglice, ki jih zamrznemo. Postopek priprave je potem sicer časovno malce daljši (vzhaja namreč čez noč) ... ampak okus kruha pa - kot pravijo pri nas doma - še boljši! ;) Kako pripravimo tak ponoči vzhajan kruh, pa vam zaupam naslednjič. (AK)