Križarjenje po Dalmaciji nas je naravnost očaralo
Zadnjo julijsko nedeljo smo polni pričakovanja in potovalnega nemira začeli že zelo zgodaj – dobesedno sredi noči. Ampak se prav nihče ni pritoževal, ker nam je bilo jasno, da je pred nami pustolovščina brez primere. Za teden dni bivanja na novi, luksuzni ladji in obisk najlepših dalmatinskih mest se je splačalo potruditi.
Prvi sončni žarki so nas dočakali na avtocesti malo pred Splitom, kjer je že čakal naš plavajoči dom, ladja Invictus. Navdušeni nad udobnimi, ličnimi kabinami smo se prav hitro namestili, nato pa prav zdrveli raziskovat … kotičkov in prostorčkov za raziskovanje in uživanje je bilo na »našem Invictusu« kar nekaj. Kam točno gremo, smo izvedeli sproti … na ladji je seveda treba računati s tem, da so kakšni načrti odvisni tudi od vremena, kapitan ladje Velibor pa se je izkazal za odličnega stratega. In smo izpluli … najprej proti Makarski.
Z vetrom v laseh in nemirni od pričakovanja smo se popoldne sprehodili po mestu; da smo bili pozorni na zanimive detajle in da smo slišali tudi kaj o zgodovini mesta, je poskrbel naš vodnik Srečko Lovrenčič. Po večerni zabavi na ladji smo potonili v zibajoče sanje in naslednje jutro vse nasmejani ugotavljali, da se na ladji čudovito spi.
Ob samopostrežnem zajtrku in veliki kavi smo izpluli iz pristanišča v Makarski in usmerili svojo pot proti Korčuli. Zgodovinsko mesto Korčula, biser otoka Korčule, ki ga najdemo na Unescovem seznamu zaščitene kulturne dediščine, nas je sprejelo prav gostoljubno. Med ozkimi kamnitimi ulicami smo iskali najlepše točke za spomine in fotografije, bili presenečeni nad bogato zgodovino mesta in tudi nad pogumom legendarnega popotnika Marka Pola, ki naj bi izhajal prav od tu. Le poglejte si v galeriji slik, koliko lepih spominov smo ujeli.
Za mestom Korčula smo potovali proti Dubrovniku, ki nas je naravnost očaral. Še in še. V vseh pogledih. Čeprav sredi dneva in v res več kot visokih temperaturah smo stari del mesta prehodili v družbi vodičke Romane, ki nam je razkrila tudi uporabne skrivnosti, kot sta kje se dobro je in pije ter kje najti najboljši sladoled v mestu. V vročem dubrovniškem vetriču je vsekakor ostalo povabilo, da se ga vrnemo raziskovat še kdaj.
V jutranjih urah naslednjega dne smo se poslovili od Dubrovnika. Mirno morje, čudovit razgled, dobra družba. Vsi smo se strinjali, da nam je res lepo ... in vsi smo bili na trnih in v pričakovanju spoznavanja otoka Mljeta, ki je obetal tudi kapitanovo večerjo in pravo ladijsko poroko. Zeleni Mljet, naravni park, nas sprejel z vso svojo gostoljubnostjo. Pocrtljal nas je s svojim bujnim zelenjem, nas sprostil z vonjem po zeliščih in borovcih ter nam dal nove energije s toplo slano kopeljo. Božansko! Nekaj, kar je treba doživeti.
Ker se na potovanjih z Nevenko in Zmagom vedno kaj dogaja in ker pot z njima vsakič prinese tudi kakšno nepredvideno presenečenje, je bil naš naslednji cilj povsem nepričakovan. Spet smo zapluli proti Korčuli, pravzaprav proti Veli Luki, ki je ta dan ob tretji obletnici smrti legendarnega pevca Oliverja Dragojevića dihala in utripala v ritmu njegovih napevov. Na terasah kavarnic, z zasidranih bark in iz domov je bilo slišati njegove melodije. V zraku pa pričakovanje Oliverju posvečenega koncerta. Poklonili smo se mu s pesmijo pred njegovo hišo, kjer nas je ganjena pozdravila Oliverjeva žena. Zapeli smo s skupino mladih v bližnji kavarni in mu prižgali plamenček na njegovem poslednjem domovanju. Čeprav ga ni več med nami, njegove pesmi živijo .... in ta večer so skupaj z njimi oživeli tudi spomini. Prav počaščeni smo bili, da smo ta večer lahko preživeli v njegovi ljubljeni Veli Luki.
Ko smo naslednje jutro z velikim nasmehom pomahali Veli Luki, nas je čakal dan za vodno zabavo; čofotalčkanje na palubi, namakanje v džakuziju in kot vsak dan kopanje v enem od čudovitih dalmatinskih zalivov. Tokrat na poti do otoka Vis. Zanj bi vsekakor potrebovali nekaj dni, da bi ga raziskali, ampak že v teh nekaj uricah nam je ponudil čudovito kuliso za fotografiranje, očarljive ozke ulice za postanek in kakšno sladko osvežitev, razburkano zgodbo iz svoje zgodovine in seveda vabilo, da se še vrnemo sem. Po izjemno veselem in nasmejanem večeru, ko je za odlično glasbo poskrbel Mali Greh, smo spet potonili v sanje. Za še zadnji dan sta nas namreč čakala otoka Hvar in Brač.
Hvar seveda ni nikogar pustil ravnodušnega – ne tistih, ki smo ga vsaj malo že raziskali in ne onih, ki so ga spoznavali prvič. Je pa bilo lepo priti do njega z morske strani, od koder nam je otok ponudil najlepši obraz, ki ga je pri raziskovanju s kopnega nemogoče videti. Neverjetna izkušnja, res. Po kratkem postanku na Hvaru smo potovali v pristaniško mestece Milna na otoku Braču, ki nas je gostilo zadnji večer naše morske pustolovščine. Ob božajočih zvokih morskih valov in pristaniškega večernega vrveža smo se poklonili utečeni družinski ladijski ekipi in po zabavnem plesno-glasbenem večeru z duom Mali greh zadovoljni potonili v sen.
Potovanje z dušo in predvsem za njo! Čudovito je bilo; hvala organizatorjema Nevenki in Zmagu … in hvala za dobro voljo vsem, ki ste bili z nami tokrat! Tako nam je bilo lepo, da smo se zmenili, da tole druženje kmalu ponovimo! Kam nas bo zanesla pot naslednjič, sicer še ne vemo. Da bo spet nepozabno, pa verjetno ni več potrebno poudarjati.
Posnetek:
Galerija slik
