Pri adventnih aranžmajih bodimo razkošni z naravnim zelenjem
Adventni venček je eden najpogostejših motivov, ki ga povezujemo z decembrskimi prazniki. Marsikdo si omisli adventni aranžma, ker je tako navajen od doma, ker sta tako počeli že mama in babica. Ampak adventni dekorji, še zlasti tradicionalni adventni venčki, skrivajo v sebi bogato simboliko.
Že samo ime »advent« je staro par tisočletij, izhaja pa iz latinščine; "adventus" pomeni prihod ("ad" pomeni naprej, "ven" ali "vent" pa je koren latinskega glagola "veno", ki pomeni "priti"). Ko smo že ravno pri starih Rimljanih, venci so bili pri njih simbol zmage in tudi nagrada za zmagovalce.
Iz poganskih venčkov v krščansko simboliko
Okrogla oblika venčka in svečk na njem ima poganske korenine in prihaja od starih keltskih ljudstev iz današnje Nemčije in Skandinavije. Vsi obredi teh ljudstev so bili nekdaj močno povezani z ritmom letnih časov; najpomembnejše mesto v njem pa je zavzemalo Sonce.
Pozimi, ko se je dan krajšal, so Kelti prosili Sonce, naj jim vrne svetlobo, toploto in jim vrne pomlad. Zimzelene veje so vpletli v vence in so jim predstavljale življenje, ki je kljub pomanjkanju svetlobe preživelo. Leseno ogrodje venčka s svečami so uporabili za lestenec. Tradicija obešanja venčka na vrata se je pojavila šele kasneje. Zelenje, sveče, jagodičevje, storži … vse to je ljudem predstavljalo brezčasno povezanost z zemljo in vesoljem, večni krog, ki temo zopet vrača v svetlobo.
Taka simbolika se je lepo zlila s krščansko filozofijo. Kristjani so prevzeli navado pletenja venčkov in sestavinam svojih stvaritev dali svoj, krščanski pomen. S simboli svetlobe, teme in ponovnega rojstva Sonca so razložili prihod božjega sina, ki prinese svetlobo na Zemljo. Adventni venec je simbol preživetja, svetlobe in upanja, podložen z zimzelenim rastjem pa predstavlja krog življenja.
Svetloba predstavlja upanje
Na adventnih vencih oziroma aranžmajih nasploh na zimzeleni posteljici kraljujejo sveče. V Skandinaviji jih prižigajo, da z njimi razsvetlijo zimske noči. Svetloba namreč prinaša upanje. Štiri sveče predstavljajo štiri mejnike, štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod, štiri letne čase in navsezadnje tudi človeško življenje. Ko svečko prižgemo, to predstavlja rojstvo življenja, ki se iz minuto v minuto počasi krajša.
Zelo zanimiva je tudi razlaga pomena posamezne sveče, ki jo prižigamo v tednih pred božičem: prva simbolizira pričakovanje ali upanje, druga sveča mir, tretja je simbol veselja. Četrta sveča predstavlja ljubezen. Sveče prižigamo tako, da na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo, na drugo adventno nedeljo poleg prve prižgemo tudi drugo – in tako naprej do četrte adventne nedelje, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo rojstvu božjega otroka v prostoru vedno več svetlobe. V duhovnem smislu to pomeni, da čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.
Adventni venček, ki izvira iz poganskega običaja, predstavlja skupno točko poganstva in krščanstva ter vsega vmes. Praznični dnevi nas, ne glede na prepričanje, združujejo v univerzalni želji po dobrem, v pričakovanjih in upih ter v lepih trenutkih, ki jih preživimo v družinskem krogu.
Kako izdelati venček?
Kakšni so letošnji trendi v izdelavi adventnih aranžmajev, katere barve in materiale uporabiti in na kaj paziti pri izdelavi naših letošnjih adventnih stvaritev, je v pogovoru z Andrejo Kukovič povedal predsednik svetovnega cvetličarskega združenja Florint, Simon Ogrizek. Prisluhnite jima v spodnjem posnetku. (AK)
