Gordana Drimel: Domovi se spreminjajo v negovalne bolnišnice
Gordani Drimel, direktorici Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki je bil v epidemiji koronavirusa eden od treh najbolj prizadetih domov v Sloveniji, bo letošnja pomlad za vedno ostala v spominu. Doslej je v domu zbolelo kar 124 od skupaj 191 stanovalcev, kolikor jih je bilo v domu v začetku epidemije, in 36 zaposlenih. Spomini na dogajanje imajo tudi danes, čeprav z distance, še vedno veliko težo. Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah je tudi eden od prejemnikov posebnega priznanja ob občinskem prazniku Občine Šmarje pri Jelšah.
Občutek nemoči zaradi pomanjkanja opreme, kadrov ter konkretnih navodil s strani države in pristojnih strokovnih služb, pa tudi občutek strahu in negotovosti, je stisnil oklep okrog doma, ki so ga za zunanje obiskovalce zaprli že pred potrjeno prvo okužbo v samem lokalnem okolju. Kdaj in kako je v dom vstopil vstopil virus, verjetno nikoli ne bomo zagotovo vedeli, zajeziti ga je bilo glede na epidemiološko sliko lokalnega okolja takorekoč skoraj nemogoče.
»Težko si je predstavljati, kaj so ob vseh ukrepih čutili stanovalci doma, kaj njihovi svojci, ki niso mogli do njih, in kakšne stiske so doživljali naši zaposleni vsak dan znova, ko so prihajali v službo in ko so po trinajst urnem delovniku odhajali domov. V strahu, da ne bi okužbe prinesli v dom ali da ne bi okužili svojih najbližjih doma.«
Po besedah Drimlove, ki je tudi predsednica Komisije za zdravstvo pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, so domovi sicer imeli pripravljene krizne načrte, na pristojnih ministrstvih pa so že pred začetkom epidemije opozarjali na pomanjkanje celovitih strateških načrtov, v primeru, če se vendarle zgodi najhujše in virus vstopi v katerega od domov, vendar se ni nič premaknilo. Opozarjali so tudi na pomanjkanje zaščitne opreme za domove za starejše, v tem času oziroma že nekaj mesecev pred tem je namreč ni bilo moč kupiti na trgu. Tako so bili v prvih dneh epidemije povsem brez opreme, virus pa se je izjemno hitro širil in prehajal z oddelka na oddelek.
»Težko si je predstavljati, kaj so ob vseh ukrepih čutili stanovalci doma, kaj njihovi svojci, ki niso mogli do njih, in kakšne stiske so doživljali naši zaposleni vsak dan znova, ko so prihajali v službo in ko so po 13 urnem delovniku odhajali domov. V strahu, da ne bi okužbe prinesli v dom ali da ne bi okužili svojih najbližjih doma. Mislim, da je vse bilo strah. A naredili smo vse, kar se je v danem trenutku dalo narediti za zaščito naših stanovalcev in naših zaposlenih,« situacijo v času epidemije opisuje direktorica Gordana Drimel.
V tem času pa so se spletle tudi številne lepe zgodbe različnih oblik pomoči, od donacij do prostovoljcev, ki so jim priskočili na pomoč. »Sami preprosto ne bi zmogli,« dodaja Drimlova.
Ob vseh težkih in žalostnih zgodbah nenehnih sprememb in selitev pa so se spletle tudi nove vezi med prostovoljci, zaposlenimi in samimi stanovalci, ki so jih med epidemijo večkrat selili iz skupine v skupino, da so zaščitili zdrave oziroma neokužene.
V teh dneh je bilo veliko govora tudi o seznamih stanovalcev, ki so bili narejeni v domovih in so vsebovali osnovne zdravstvene podatke o stanovalcih, ki bi bili v primeru hude epidemije v pomoč pri odločanju glede zdravljenja. Kako te sezname komentira direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordana Drimel?
V Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah se stanje počasi normalizira. Obiski brez dotikov so že nekaj časa možni, pričenjajo pa tudi s prvimi obiski, ko bodo dovoljeni tudi tesnejši stiki in dotiki.
V teh dneh pa so začeli tudi s prvimi sprejemi novih stanovalcev v dom. Obširneje o dogajanju v šmarskem domu med in po epidemiji pa v posnetku radijskega srečanja, na spodnji povezavi. Z direktorico Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordano Drimel se je pogovarjala Greta Kokot Rajković.
