november 15, 2016

Srečanje s predsednikom Državnega zbora dr. Milanom Brglezom

Predsednik Državnega zbora in podpredsednik SMC dr. Milan Brglez je politik umirjenega kova in in trdnih stališč, ki si je na mestu predsednika DZ zadal za cilj, da instituciji povrne ugled, kar s svojimi dejanji in odločnostjo tudi potrjuje. V politiko je uradno vstopil šele pred dobrima dvema letoma, a v politiki ni novinec.

Dr. Milan Brglez, gost radijskega srečanja na Štajerskem valu

Dr. Milan Brglez je kot politolog in strokovnjak za mednarodna politična vprašanja z uradno slovensko politiko sodeloval že pred tem, med drugim pri snovanju zunanjepolitične strategije in pri arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Do izvolitve v DZ leta 2014 kot poslanec SMC in kasnejše izvolitve na funkcijo predsednika DZ je služboval kot profesor na FDV, kar ima še danes za velik privilegij, vendar se tudi politike loteva z enako energijo in žarom. 49-letni Zrečan v razpravah izžareva umirjenost, a, kot pravi sam, zna pokazati tudi svoj trdni pohorski značaj: »Ko vem, da je nekaj prav, za tem stojim in me ne premakne nihče.«  Je velik zagovornik vpisa neodtujljive pravice do vode v Ustavo in politik, ki je prepričan, da je pot iz krize le v sodelovanju, za kar si tudi aktivno prizadeva. »Politiki tako levice kot desnice glede pomembnejših vprašanj preprosto morajo zbližati stališča in doseči konsenz.«
Z dr. Milanom Brglezom smo se pogovarjali o slovenski politiki in politikih, prodaji državnih podjetij, o skupni Evropi, čezatlantskem trgovinskem sporazumu CETA,  izstopu Velike Britanije iz EU ter o begunski krizi in krizi, ki jo ob tem doživlja Evropa in državljani Evrope, ki smo se bili primorani soočiti z žico na naših mejah, tudi v naši neposredni bližini, na južni meji, na reki Sotli ... »Iskreno upam, da bo žica odstranjena, ker to govori o nemoči EU in v taki situaciji vsaka država išče skrajne ukrepe za zaščito svojih meja. Vendarle pa moramo delovati v skladu z Ustavo, v kateri so v ospredje postavljene človekove pravice, zlasti nekatere vzhodnoevropske države pa bi želele, da kar pozabimo na to dediščino Evrope in solidarnost.« Vendar EU ne more biti samo gospodarski projekt, v njem mora biti, tako Brglez, tudi prostor za sodelovanje in solidarnost.
Celoten razgovor z dr. Milanom Brglezom v spodnjem posnetku. Z njim se je pogovarjala Greta Kokot Rajkovič.   

Galerija slik