oktober 31, 2018

Knjige radi beremo, kupujemo pa jih ne

Na dan reformacije obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika in izzid prve knjige v maternem jeziku. Kako pa je s knjigami danes? Pohvalimo se lahko z bogato ponudbo knjig v slovenskem jeziku, saj letno izdamo okoli tri tisoč knjižnih del. Čeprav radi beremo, pa knjige vse manj kupujemo.  

Čeprav časi knjigi niso naklonjeni, je razveseljivo, da imamo v Sloveniji veliko dobrih in ustvarjalnih piscev knjižnih del.

Prodaja knjig se je prepolovila
Slovenci lahko izbiramo med bogato ponudbo knjižnih del v slovenskem jeziku. "Leta 2017 je bilo namreč izdanih približno tri tisoč knjig, od tega je bilo nekaj manj kot 10 odstotkov slovenskih avtorjev," navaja predsednica Društva slovenskih založnikov Andreja Kavčič in dodaja, da je večina del prevodnih, največ je otroške in mladinske literature, sledijo leposlovna dela in priročniki. Čeprav Slovenci zelo radi beremo, pa knjige vse manj kupujemo. "V zadnjem desetletju se je prodaja knjig v naši državi razpolovila, v tem času so prihodki založnikov iz okoli 120 milijonov evrov padli na manj kot 70 milijonov," razlaga Kavčičeva in ob tem izpostavlja pomen podpore Javne agencije za knjigo RS, ki s subvencijami izdatno pripomore k izdajanju knjig. "Pisana beseda ostane, knjiga je identiteta naroda, je tudi in predvsem nosilec kulture in jezika v vsem njegovem dejanskem in simbolnem pomenu. Za majhen narod, kot je naš, pa je njen pomen izreden. Mislim, da bi se morali zavedati, kakšen luksuz je, da ima tako majhen narod tako bogato ponudbo literature v svojem maternem jeziku," je o pomenu knjižnih del za ohranjanje slovenstva povedala Andreja Kavčič. Še podrobneje ji prisluhnte v spodnjem posnetku. (SP)

Datoteke

Andreja Kavčič o knjigah