oktober 31, 2019

Slovenci smo varčni

31. oktobra leta 1924 je bil v Milanu prvi mednarodni kongres hranilnic. V Italiji se je zbralo 354 predstavnikov 7000 hranilnic iz 27 držav. Danes imamo na ta dan svetovni dan varčevanja. Namenjen je ozaveščanju o varčevanju. Kako varčujemo Slovenci, preverja Statistični urad.

Slovenska gospodinjstva so po varčevanju nad evropskim povprečjem. (Foto: Pixabay)

V Sloveniji ima varčevanje skoraj 200-letno tradicijo, ugotavljajo na Statističnem uradu. Prvi denarni zavod pri nas je bila Ljubljanska hranilnica, ki so jo ustanovili leta 1820. Osemdeset let za tem, leta 1900, pa je bila ustanovljena tudi prva slovenska banka, Ljubljanska kreditna banka.

Zakaj varčujemo?
Varčevanje gospodinjstev obsega del dohodka, ki se ne porabi za nakup trajnih in potrošnih dobrin ali storitev. Gospodinjstva v evrskem območju večinoma varčujejo za to, da imajo zagotovljen denar za nepričakovane dogodke in da si zagotovijo dohodek ob upokojitvi ter za večje nakupe, kot so stanovanje, pohištvo ali vozilo. Varčujejo pa tudi za potovanja, izobraževanja ter finančno podporo otrokom ali vnukom.

giphy

Kako varčujemo Slovenci?
Slovenska gospodinjstva so lani privarčevala 12,6 odstodka svojega razpoložljivega dohodka. To je več od povprečja držav Evropske unije in evrskega območja, ki znašata 10 odstotkov in 12,4 odstotka.

Sicer pa so najbolj varčna nemška gospodinjstva, ki privarčujejo 18,5 odstotka svojega dohodka. Na dnu lestvice pa so gospodinjstva v Romuniji, ki imajo celo negativno stopnjo varčevanja, ta znaša -2,4 odstotka. To pomeni, da so gospodinjstva potrošila več od svojega razpoložljivega dohodka.

giphy

Varčujemo tradicionalno
Kljub nizkim obrestnim meram se slovenska gospodinjstva v največji meri še vedno odločajo za klasično obliko varčevanja v obliki vlog pri bankah. Vloge so skupaj z gotovino tako lani predstavljale kar 47,7 odstotka vseh finančnih sredstev gospodinjstev. Sledijo jim delnice in drugi lastniški kapital, s 30,2 odstotka. 13,8 odstotka so predstavljale zavarovanja in pokojninske sheme, najmanj pa je bilo vrednostnih papirjev in drugih terjatev ter posojil.

giphy

Vse več najemov potrošniških posojil
V lanskem letu so kar 87,1 odstotka obveznosti gospodinjstev v Sloveniji predstavljala posojila. Med njimi je bilo največ dolgoročnih, kar 80,4 odstotka. Na Statističnem uradu ugotavljajo še, da se posojila od leta 2014 zvišujejo. Najhitrejša je rast potrošniških pososjil, kar med drugim pripisujejo ugodnim gospodarskim razmeram in boljšim razmeram na trgu dela, pa tudi ugodnim pogojem financiranja in nizki zadolženosti.

Kako pa varčujejo slovenski študentje? Njihove odgovore smo zbrali v spodnjem posnetku. (TMG, vir: Surs)

Datoteke

Kako varčujejo študentje?