maj 2, 2018

Smo kritični do izkoriščanja (mladih) delavcev?

Mladi so pogosto podvrženi atipičnim, prekarnim oblikam dela in izkoriščanju s strani delodajalcev. To jim onemogoča, da bi se po končanem izobraževanju osamosvojili, odselili od doma in načrtovali svoje življenje. Kje je rešitev?

Mladi se na trgu dela pogosto soočajo z izkoriščanjem. V sindikatu Mladi Plus tudi inšpekcije pozivaju k ukrepanju.

Večletna brezposelnost
Marca letos je bilo v Sloveniji 15.489 registriranih brezposelnih, starih od 15 do 29 let. Tako mladi predstavljajo približno 19 odstotkov vseh brezposelnih pri nas. Njihova doba brezposelnosti je predolga, saj traja tudi več let, opozarjajo v sindikatu Mladi Plus. V tem času pa mladi izgubljajo veščine, znanje in socialne kapital. »Če pa že dobijo delo, gre v večini primerov za atipične oblike dela – torej delo preko s. p.-jev, študentskih napotnic in tudi delo na črno,« opozarja predsednica sindikata Mladi Plus Tea Jarc.

Tanka meja med prostovoljstvom in izkoriščanjem
»Mladi smo pripravljeni prispevati k družbi. Tudi med mladimi brezposelnimi je več kot 40 odstotkov takih, ki medtem ko so brez službe, prostovoljno delajo. Problem nastane, ko delodajalci to začnejo izkoriščati,« poudarja Jarčeva ter dodaja, da se izkoriščanje ne konča pri zastonjskem delu. Sindikat Mladi Plus v svoji raziskavi o dostojnosti dela mladih ugotavlja, da 32 odstotkov mladih opravlja neplačano delo, 30 odstotkov jih ne prejme plačila za opravljene nadure, kar 80 odstotkov pa jih je pripravljeno opravljati delo, ki zahteva nižjo izobrazbo od njihove ter je posledično tudi manj plačano.

Želijo si varnost in zanesljivost
»Kriza, brezposelnost in izkoriščanje mladih so že normalni v naši družbi, nismo več kritični do tega,« enega glavnih problemov izpostavlja Jarčeva. Zato v sindikatu po vsej državi organizirajo delavnice in seminarje, s čimer želijo mlade spodbuditi k temu, da bi se uprli krivicam ter jih podučiti o njihovih pravicah. Ob tem opozarjajo, da do kršitev delovne zakonodaje pogosto pride že v oglasih za delo. V treh letih so Inšpektoratu za delo prijavili 106 spornih oglasov, od tega so postopki stekli v enajstih primerih, zato si v prihodnje želijo večjega nadzora. Prepričani so, da bodo le tako lahko dosegli večjo varnost in dostojno plačilo mladih, za kar si prizadevajo. »Za delavske in socialne pravice se je še vedno treba boriti. Te pravice smo si tekom zgodovine priborili, nikoli niso bile podeljene, in zanje se bomo borili še naprej,« zaključuje Tea Jarc. Podrobneje o stanju mladih na trgu dela ji prisluhnite v spodnjem posnetku. Z njo se je pogovarjala Tina Murko Gajšek. (TMG)

Datoteke

Pogovor s Teo Jarc