Razvojni izzivi obmejnih problemskih območij

Med obmejna problemska območja spada tudi 9 občin Savinjske regije. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je na posvetu županom obmejnih problemskih območij in predstavnikom tukajšnjih podjetij predstavil Program razvojnih spodbud za problemska območja do leta 2024, za obdobje 2021 in 2022 pa je bil za ta območja že razpisan javni razpis, vreden skoraj 24 milijonov evrov.

Ob tem pa si je minister zastavil še ključno vprašanje, kdo bo v odročnih obmejnih krajih živel čet 10, 20 let.

»Problem obmejnih problemskih območij bomo lahko rešili le s solidno ekonomijo, z razvojem gospodarstva, z aktivnim vključevanjem, razvojem podjetništva in ustvarjanjem novih delovnih mest,« je bil jasen minister. Država pa bo s svojimi mehanizmi, kot je še poudaril, podjetniške iniciative podprla in ustvarila pogoje za njihovo realizacijo.  

Ključni razvojni cilji za revitalizacijo obmejnih problemskih območij
- ohranjanje poseljenosti in razvojne vitalnosti obmejnih problemskih območij,
- zagotavljanje primernih življenjskih pogojev oziroma izboljšanje kakovosti bivanja,
- izboljšanje prometne dostopnosti in izboljšanje dostopnosti do storitev splošnega pomena,
- izboljšanje gospodarskega stanja ozitroma zagotavljanje delovnih mest na domu ali v neposredni bližini
- ter posledično izboljšanje demografskega stanja posameznega obmejnega območja.

Na predstavitvi so poleg ministra Počivalška sodelovali še mag. Grega Kordež, generalni direktor direktorata za regionalni razvoj pri MGRT, dr. Robert Drobnič, vodja sektorja za načrtovanje regionalnega razvoja pri MGRT ter mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina in predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije, ki je ob tem izpostavil smernice, po katerih bi se v prihodnje razvijala slatinska občina kot ena od obmejnih občin Obsotelja:

Trenutno aktualne razpise Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in in povezanih izvajalskih institucij (SPS, Javna agencija SPIRIT, SRRS) najdete na tej povezavi in na njihovih spletnih straneh. 

Na posvetu o Obmejnih problemskih območjih (OPO) v Rogaški Slatini (z leve): mag. Grega Kordež, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, mag. Branko Kidrič in dr. Robert Drobnič (Foto: Jože Strniša)

Ključno je ohranjanje poseljenosti in razvojne vitalnosti problemskih območij
Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz marca 2020 je med obmejnimi problemskimi območji (OPO) v Sloveniji 90 občin (med njimi tudi 9 občin v Savinski regiji), kjer živi dobra petina prebivalcev Slovenije, obsegajo pa skoraj polovico ozemlja Slovenije. Delež prebivalcev, ki živi na OPO, se je v letu 2019 skrčil za 1,5 o. t. v primerjavi z letom 2008, medtem ko se je delež prebivalcev v ostalem delu Slovenije, ki ga v tem primeru imenujemo notranjost Slovenije, povečal za 4,8 o. t. (v Sloveniji pa za 3,3 %).  Najbolj zaskrbljujoče pri vsem tem pa je dejstvo, da se zmanjšuje delež predvsem mlajšega prebivalstva. Od leta 2008 se je na OPO število mladih med 15. in 29. letom starosti skrčilo za 30 %, kar je za tretjino več kot v notranjosti Slovenije, kar je posledica migracij prebivalstva v ostale regije Slovenije in v tujino ter nizke rodnosti. Na OPO tako ostaja predvsem ostarelo prebivalstvo, kar je slabo izhodišče za njihov nadaljnji razvoj, redka poseljenost pa vodi tudi do zmanjševanja dostopnosti do storitev, kot so poštne, zdravstvene in finančne storitve, storitve javne uprave, pa tudi storitve specifične za gospodarstvo.

Obmejna problemska območja razvojno zaostajajo
Kljub prizadevanjem za pospešitev razvoja obmejnih območij, ki potekajo že od sredine 70. let 20. stoletja, še vedno razvojno zaostajajo. Obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo nanje. Obmejne občine so tiste, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v deset kilometrskem obmejnem pasu in imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne, pa se kot merilo za vključitev v OPO upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste oziroma hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Natura 2000. Med OPO vključujemo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občin po Zakonu o financiranju občin 50 manjši od 0,90. Pospeševanje razvoja na OPO poteka preko ukrepov endogene regionalne politike, obenem pa so to tudi prednostna območja vseh razvojnih politik. To pomeni, da morajo vsi proračunski uporabniki upoštevati OPO pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki jih izvajajo na območju cele države in del finančnih sredstev nameniti za vlagatelje iz OPO ali določiti projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru.

Ob zmanjševanju prebivalstva se število delovnih mest zmanjšuje še hitreje
Med leti 2009 in 2019 se je število delovnih mest na teh območjih zmanjšalo za 3,8 %, medtem ko je v istem obdobju v notranjosti Slovenije poraslo za 5,8 % (v celotni Sloveniji pa za 4,2 %). Stopnja delovne aktivnosti se je v tem obdobju sicer zvišala, saj se je število brezposelnih zmanjšalo skoraj za 30 %. Obenem se je zmanjšala tudi stopnja registrirane brezposelnosti, a še vedno presega slovensko povprečje. V letu 2018 je na OPO delovala dobra desetina slovenskih gospodarskih družb v katerih je bila zaposlena tudi dobra desetina delavcev. Večinoma so izvozno usmerjene, saj so več kot polovico prihodkov ustvarili na tujem trgu. Vendar je bila ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega za okoli 15 % nižja kot v notranjosti Slovenije oziroma v slovenskem povprečju. Tudi plače na zaposlenega so bile za okoli 10 % nižje.

Kriza zaradi epidemije je najbolj prizadela turistično dejavnost, ki je v obmejnih območjih pred krizo pomenila razvojni potencial. Slabše možnosti za zaposlitev spodbujajo odseljevanje, predvsem mladih, ki ne najdejo ustrezne zaposlitve. Zato je ključnega pomena za razvoj in napredek obmejnih območij zagotovitev zadostnega števila delovnih mest.

Epidemija je še dodatno negativno vplivala na razvojni potencial obmejnih območij
Če je bilo v obmejnih območjih pred epidemijo zaznati pozitiven trend v turistični dejavnosti, je kriza zaradi epidemije najbolj prizadela prav to dejavnost. Slabše možnosti za zaposlitev spodbujajo odseljevanje, predvsem mladih, ki ne najdejo ustrezne zaposlitve. Zato je ključnega pomena za razvoj in napredek obmejnih območij zagotovitev zadostnega števila delovnih mest.
Nadaljnji razvoj OPO bo odvisen od ohranjanja vitalnosti teh območij. Temu bo potrebno prilagoditi ukrepe, obenem pa izkoristiti prednosti in priložnosti OPO. Razvojni potencial predstavljajo trajnostno naravnane dejavnosti in večja izraba obnovljivih virov energije. Na razvoj OPO vpliva tudi privlačnost regionalnih središč preko meje. Ti imajo ob odsotnosti ustrezno razvite mreže središčnih naselij pomembno vlogo tako za oskrbo kot tudi za zaposlitev. Perifernost, slabšo dostopnost ter pomanjkanje storitev splošnega pomena lahko izboljša sodobna informacijska in komunikacijska infrastruktura, ki lahko deloma nadomesti tudi pomanjkanje delovnih mest z delom na daljavo.

Dvig kakovosti življenja v Savinjski regiji
Kvaliteta življenja v Savinjski regiji je na marsikaterem področju slabša kot v slovenskem povprečju. Razvojno neugodno je, da negativno izstopa tudi na področju izobrazbe. Le dobra četrtina prebivalstva Savinjske regije ima terciarno izobrazbo, kar je precej manj kot v slovenskem povprečju (tretjina). Nizka izobrazbena raven prebivalstva vpliva na različna področja kakovosti življenja, slabše pa so tudi zaposlitvene možnosti. Stopnja delovne aktivnosti v regiji je sicer na meji slovenskega povprečja, vendar stopnja registrirane brezposelnosti v regiji presega slovensko povprečje. To vpliva tudi na večjo socialno izključenost, ki je začela naraščati v času finančne in ekonomske krize in dosegla vrh v letu 2015 z 22,2 %. V letu 2018 je bila še vedno skoraj petina prebivalstva savinjske regije socialno izključenih. Pričakovano trajanje življenja prebivalcev je nekoliko pod slovenskim povprečjem tako za moške kot za ženske.. Slabša je tudi dostopnost prebivalstva do javnega potniškega prometa (JPP), saj ima le okoli polovica prebivalstva regije kilometer do postajališča JPP s primerno pogostostjo voženj. Kakovost stanovanj je slabša kot v slovenskem povprečju in tudi obisk splošnih knjižnic na prebivalca je skromnejši. Pozitivno pa je, da se prebivalci v regiji počutijo varne.

Hitrejši gospodarski razvoj vseh razvojnih regij od povprečnega v EU
V Savinjski regiji je kriza po letu 2008 zavrla zmanjševanje razkoraka v razvitosti do evropskega povprečja, vendar ne tako kot v nekaterih drugih slovenskih regijah. BDP na prebivalca je v letu 2018 znašal 79 % evropskega povprečja, kar je le 1 o. t. manj kot leta 2008, ko se je najbolj približal evropskemu povprečju. Najnižji je bil med leti 2013 in 2015, ko je padel na 75 % evropskega povprečja, potem pa je začel spet postopoma naraščati. 

Hitrejši gospodarski razvoj kohezijske regije vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS 3)
Med regijami KRVS je savinjska regija druga najuspešnejša (za jugovzhodno Slovenijo), ki presega povprečje sosednjih regij v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem za 4 %. Vzhodna kohezijska regija je glede na povprečno razvitost sosednjih NUTS 3 regij v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem podpovprečno razvita, med regijami KRVS pa je savinjska druga najuspešnejša. Ta je leta 2008 to povprečje presegala za 7 %, po tem letu pa je zaradi krize to prednost nekoliko izgubila in ga je presegala za 4 % v letu 2017 in tako predkrizne ravni še ni dosegla. Od NUTS 3 regij v sosednjih državah neposredno mejita na savinjsko regijo le hrvaški Krapinsko-zagorska županija in Zagrebačka županija. Ob regiji sta bistveno manj razviti od savinjske, saj ne dosegata niti polovice evropskega povprečja (Krapinsko-zagorska 40 % povprečja EU, Zagrebačka županija 47 % povprečja EU).

Prave priložnosti so v povezovanju in sodelovanju
Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti je možno z mednarodnim in medregionalnim povezovanjem. Savinjska regija ima v sodelovanju v mednarodnih in medregionalnih projektih še neizkoriščene potenciale. Število projektov ETS s slovenskimi partnerji je skromnejše, saj partnerji iz Savinjske regije sodelujejo le pri petih odstotkih potrjenih projektov ETS. Temu ustrezna je tudi višina dodeljenih sredstev ESRR na prebivalca, ki znaša le okoli 30 % slovenskega povprečja. Mednarodni projekti so usmerjeni na področje energetske učinkovitosti stavb, termalnega zdravilstva, izboljšanja socialno varstvenih in zaposlitvenih storitev v čezmejnem območju, razvoj skupne čezmejne turistične ponudbe dvorcev in gradov s Hrvaško in dela z marginalnimi skupinami, predvsem brezdomci.