Tisočletja pozdravov jeseni

23.09.2018

Po poganski tradiciji je jesen čas, da se zahvalimo za vse, kar imamo, saj je to čas obilja, hvaležnosti in priložnost, da presežke delimo s tistimi, ki potrebujejo pomoč.

Z današnjim dnem se čisto zares poslavljamo od poletja in pozdravljamo jesen. Prehod v letnih časih kot mnoge druge spremembe v naravi spremlja kar nekaj navad in običajev. Je več kot le znak, da iz omare znova vzamemo toplejša oblačila. Je priložnost, da več časa preživimo zunaj, opazujemo spremembe v naravi in se ji zahvalimo.

Pot nad ekvatorjem
Danes je sonce na svoji poti od severa proti jugu tik nad ekvatorjem in posveti pravokotno na Zemljo, zaradi česar imamo jesensko enakonočje. To sicer nekatera leta zabeležimo 22., druga pa 23. septembra. Po enakonočju se dnevi na severni polobli začnejo krajšati. Vendar samo do decembra, ko je dan znova vse daljši.

Tudi živali občutijo enakonočje
Daljše noči, ki nakazujejo hladnejši del leta, ne vplivajo le na ljudi. Vstop v jesen ima svoj učinek tudi na živali. Krajši dan jim sporoča, da se morajo začeti pripravljati na zimo. Tako začnejo nabirati hrano za hladne mesece, se preselijo v toplejše kraje ali poiščejo prostor, kjer bodo prezimile.

Praznovanje s pridelki
Podobno na svoj način jeseni storimo tudi ljudje. Veliko praznovanj, ki imajo svoje korenine stoletja in celo tisočletja v preteklosti, ob jesenskem enakonočju se namreč osredotoča na pridelek in zahvalo naravi za njene darove.

Na Kitajskem se tako na Luninem festivalu zahvalijo za pridelke. Pripravijo tudi lunine kolačke – okroglo sladko ali slano pecivo.

Kitajski lunini kolački. (Foto: China.org)

Rituali so se ohranili skozi tisoče let
Ljudje jesensko enakonočje sicer obeležujejo že tisočletja. Druidi v Angliji ali Maji v Srednji Ameriki so leta opazovali spremembe letnih časov in z raznimi običaji naznanjali prihod jeseni. To so obeležili tudi s spomeniki, kakršna je piramida Kukulkan, kjer sonce na zid v spomladanskem in jesenskem enakonočju meče sence v obliki kače.

Ob enakonočju so na piramidi prav posebne sence. (Foto: Flickr)

Neodruidi še danes svoje enakonočne rituale izvajajo v angleškem Stonehengu. Do začetka tisočletja je bilo sicer približevanju spomeniku strogo prepovedano. Po dolgih bitkah na sodišču pa je gibanje med skalami dovoljeno ob enakonočjih. V Makedoniji pa se ob jesenskem enakonočju ljudje zberejo na Kokinu, megalitskem observatoriju 43 kilometrov severno od Skopja. 3800 let star observatorij so odkrili leta 2011 in je po navedbah Nase četrti najstarejši observatorij na svetu. (TMG, vir: NationalGeographic, Rafinery)




Štajerski val v sliki