Za računalnikom tudi po sedem ur na dan!

09.04.2019

Več težav imajo fantje. (Foto: Pexels)

Pametni telefoni, tablice in računalniki so postali naši stalni spremljevalci v službi in v prostem času. Prav v času, ko smo brez obveznosti, so najbolj dostopni tudi otrokom. Ponujajo jim vsebine, ob katerih se zabavajo in sprostijo ter s katerimi minute tečejo zelo hitro. Zato je zelo pomembno, da jih pri tem vodijo starši.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so postregli s podatkom, da je kar 2,5 odstotka slovenskih osmošolcev zasvojenih z računalniškimi igrami. Med njimi je več fantov, v svet virtualnih iger pa vstopijo pred svojimi vrstniki in se vanj vračajo pogosteje od svojih vrstnikov. Raziskava iz leta 2014 je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje pokazala, da med slovenskimi mladimi računalniške igre med tednom igra okoli 78 odstotkov mladostnikov, starih od 11 do 15 let. Vikende pa si jih z njimi krajša kar 83 odstotkov. Trije odstotki 13-letnikov in štirje odstotki 15-letnikov za računalnikom zaradi iger preživijo kar sedem ur na dan ali več, še sporočajo z inštituta.

Otroci so odsev staršev
Otroci so tudi pri uporabi pametnih telefonov, tablic in računalnikov odsev svojih staršev. Če starši opazijo, da njihovi otroci preveč časa preživijo za ekrani, morajo najprej pri sebi razmisliti o tem, kakšen zgled jim dajejo s svojim vedenjem ter si zastaviti nekaj vprašanj o svojih navadah. "Ali govorimo po telefonu, ko vozimo? Je telefon prva stvar, ki jo zjutraj vzamemo v roke, in zadnja stvar, ki jo zvečer odložimo? Gledamo v ekran in odgovarjamo na elektronsko pošto, ko se pogovarjamo s svojim otrokom, namesto da bi ga gledali v oči? Objavimo veliko družinskih fotografij na družbenih omrežjih? Je televizija doma vedno prisotna v ozadju? Kako pogosto damo otroku tablico, da imamo pet minut miru?" našteva psihologinja iz ambulante Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout Franja Gros.

Foto: Pixabay

Brez motivacije in zdolgočaseni
Zasvojenost z digitalnimi tehnologijami je prav tako resna kot katera druga zasvojenost. Odvisni lahko postanemo tudi od računalniških iger, družbenih omrežih, spletnih iger na srečo in stav, spletne pornografije ter informacij, ki jih najdemo na spletu. "Zasvojenost prepoznamo po tem, da posameznik motivacijo, pozornost in čas preusmeri na digitalne tehnologije. Občutno se zmanjšajo čas, pozornost, zanimanje in motivacija na ostalih področjih, kot so šola, druženje z vrstniki, hobiji, ali druga področja, ki so prej za otroka bila pomembna," našteva Grosova. Ob tem pa poudarja še, da te oblike zasvojenosti vodijo tudi do prekomerne teže, težav z očmi, glavobolov in nespečnosti. Ljudje, ki imajo težave s to obliko zasvojenosti, pa imajo lahko tudi psihološke težave, navadno jih spremlja občutek dolgčasa, ko v rokah nimajo pametnih naprav, pogoste so tudi depresija, tesnoba in slaba samopodoba.

Ker so za te težave posebej dovzetni mladi, je pomembno, da se z njimi o uporabi digitalnih tehnologij in spletnih vsebinah pogovarjamo, poudarjajo na inštituta za javno zdravje. Prav tako morajo biti starši pozorni na morebitne znake spletnega nasilja nad njihovim otrokom. Zato pa potrebujejo jasna družinska pravila uporabe pametnih napravic, ki lahko, če jim pustimo prosto pot, prinesejo velike težave, še opozarjajo na inštitutu. (TMG)




Štajerski val v sliki