Prebežnikov se nam ni treba bati
Ekipo, ki dela s prebežniki, poleg splošnega zdravnika in reševalca sestavljajo še nekateri specialisti, najpogosteje ginekolog, pediater in infektolog. V drugem migrantskem valu se zdravstveni delavci soočajo z večjim izzivom. Skupine, ki prihajajo, so etnično bolj heterogene, več je otrok, nosečnic in starejših. Ljudje so bolj izčrpani, bolehajo za boleznimi dihal, pogostejše so tudi bolezni prebavil. Kljub nekaterim domnevam, da prebežniki za lokalno prebivalstvo predstavljajo tveganje, Milan Rajtmajer poudarja: „Beguncev se nam ni treba bati. Za občane ne predstavljajo nobenega zdravstvenega tveganja, saj so izolirani od lokalnega okolja. Morebitno tveganje predstavljajo ljudje, ki delajo v namestitvenem centru. Torej zdravstveno osebje, policisti in prostovoljci. Treba je poskrbeti, da bodo ustrezno zaščiteni, ko prihajajo v stik z bolnimi ljudmi.“ Prebežniki v namestitvenem centru v Celju ostanejo v povprečju od 8 do 14 ur. V tem času jim mobilna zdravstvena enota Zdravstvenega doma Celje, ob pomoči predstavnikov Rdečega križa, v začasni ambulanti nudi vso potrebno zdravstveno oskrbo.

Zadeve obvladljive, a razmišljajo o prihodnosti
Trenutna situacija na področju zagotavljanja zdravniške oskrbe prebežnikov je dobra, a Rajtmajer pravi, da razmišljajo o možnih prihodnjih scenarijih. Med drugim o možnosti, da večje skupine migrantov dlje časa ostanejo v Celju. V tem primeru se postavlja vprašanje, kako urediti zdravstveno oskrbo. Ministrstvu za zdravje bodo predlagali, da ustanovi posebno operativno strokovno skupino zdravstvenih delavcev, ki so v preteklosti že delali s prebežniki na kriznih žariščih in bi tako lažje obvladovali večje nastanitvene centre po državi. (NS)