februar 25, 2018

Varovalna barva, ki je postala nevarna

Veliko slišimo o posledicah, ki jih ima globalno segrevanje na nas, ljudi. Vendar pa podnebne spremembe močno vplivajo tudi na živali in rastline. Se lahko spremembam prilagodijo pravočasno?

V zelenih zimah živali mislijo, da jih bel kožuh varuje, a so zaradi njega bolj vidne.

Ko varovalna barva ne varuje več
Decembra leta 1920 je še kot otrok ameriški biolog iz zvezne države Wisconsin Wallace Byron Grange v mili zimi opazil, kako snežni zajci izstopajo na rjavem listju, ki bi moralo biti prekrito s snegom. Od takrat je vse več zim, ko varovalna barva vrste, ki pred zimo rjavo dlako menja za belo, ne varuje več. V zimah, ko tal ne pobeli snežna odeja, snežne zajce najbolj ogroža to, da ne vedo, da niso usklajeni z barvo okolja. Ko so v nevarnosti, tako ne zbežijo, temveč se potuhnejo ter tako postanejo lahka tarča. Podnebne spremembe pa niso prizadele le njih. Med 21 vrstami, ki se na enak način prilagajajo zimi, so denimo tudi polarne lisice, snežni leopardi in podlasice.

Vrtnim polžem se svetlijo hišice
Znanstveniki že več let opažajo, da se bioritem in videz številnih vrst spreminjata prav zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja, prekomernega sekanja gozdov in pretiranega lova. Številne vrste metuljev so se denimo zaradi naraščanja temperatur že preselile na višje nadmorske višine, enako velja za mnoge drevesne vrste. Ker so zime krajše, se ptice selivke prej domov vračajo in prej tudi gnezdijo, rastline pa bolj zgodaj brstijo in cvetijo. Zaradi naraščanja temperatur je denimo vse manj vrtnih polžev s temnejšimi barvami polžjih hišic in vse več tistih s svetlejšimi odtenki hišic, saj tako lažje ohranjajo nižjo telesno temperaturo.

Podnebne spremembe so hitrejše
Na prvi pogled deluje, da se živali prilagajajo spremembam. Vendar biologi opozarjajo, da so podnebne spremembe precej hitrejše od evolucijskih sprememb, ki bi jih številne vrste potrebovale. Prilagajanje živali in rastlin torej ni dobra tolažba, da se narava prilagaja človeškim posegom vanjo. Številni poznavalci svarijo, da se mnoge vrste ne bodo uspele pravočasno prilagoditi spremembam, sploh tiste, ki jim genski zapis narekuje menjavo dlake pred zimo. Dovolj zgovoren primer so že snežni zajci. Manj kot sto let po mili zimi, ko je v zvezni državi Wisconsin decembra 1920 te živali opazoval bodoči biolog, tam zaradi pretoplih zim brez snega ni več sneženih zajcev. (The Atlantic, National Geographic, TMG)