oktober 31, 2018

Slovenci smo varčen narod

Varčevati začnemo že v otroštvu. V hranilnike v obliki pujskov, pikapolonic, vitezov smo shranili zaslužek ob rojstnem dnevu ali katerem drugem prazniku, žepnino. Varčujemo tudi, ko pride do nakupov avtomobilov in stanovanj?

31. oktober je dan varčevanja že od leta 1924. Z njim so želeli predstavniki hranilnic iz 27 držav ljudi spodbuditi k varčevanju.

Ko smo v hranilnike potrpežljivo metali kovance in se zelo razveselili, če kdaj denar, ki smo ga spustili skozi režo, ni zažvenketal, smo varčevali za sladoled ali kakšno malenkost, ki smo si jo morali kupiti sami. Pred današnjim svetovnim dnem varčevanja smo vas nekaj vprašali, ali varčujete.

Slovenci imamo sicer dolgo tradicijo varčevanja. Prva hranilnica na Slovenskem je bila ustanovljena že leta 1820. Med drugim smo varčevali z dinarji, tolarji in zdaj z evri. V tem času se niso menjale le valute, spremenil se je tudi naš način varčevanja. Na Sursu ugotavljajo, da skoraj polovica gospodinjstev varčuje v obliki gotovin in vlog pri bankah, vse več se jih odloča tudi za varčevanje v obliki delnic. Še vedno pa se nismo čisto znebili varčevanja doma, pravi Peter Kopinšek iz podjetja Tim Valores, ki se ukvarja s finančnim načrtovanjem in svetovanjem.

In kako naj bi varčevali?

Nasveti zagotovo ne bodo naleteli na gluha ušesa. Lani je imela večina slovenskih gospodinjstev po podatkih Sursa stopnjo varčevanja, ki nam pove, kolikšen delež razpoložljivega dohodka je bil privarčevan, kar 13,9-odstotno. Višjo stopnjo sta imeli le Švedska in Nemčija – pri 18,3 odstotkih oziroma 17,3 odstotkih. Najnižjo stopnjo varčevanja je imela Poljska, malo več kot enoodstotno. (TMG)