220 let od rojstva Franceta Prešerna
Danes mineva 220 let od rojstva Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Ves teden smo mu namenili v naših kulturnih oddajah. Nanj smo skušali pogledati z več vidikov – tako smo pred mikrofon povabili knjižničarja, mladega pesnika in učiteljico, spomnili smo se, da je Prešernov rojstni dan tudi Ta veseli dan kulture, ter povedali nekaj več o njegovem življenju in delu.
Vse pesniške zbirke imajo manj bralcev kot najbolj brane knjige
France Prešeren je postavil slovensko poezijo, pravi Kristian Koželj iz Osrednje knjižnice Celje, saj je dokazal, da lahko v slovenščini piše v vseh obstoječih pesniških oblikah. Od takrat pa se je poezija zelo razvijala in močno spremenila. Sploh v 20. stoletju, pravi Koželj, ki tudi sam ustvarja in mentorira mlade pesnike. Vsak ustvarjalec je danes pesniški svet zase. Iz poezije so skoraj izginile klasične oblike, kot so kitica, verz, rima in ritem. Poezija pa postane sila, ki bralca prestavi v drug svet, dodaja. A takšnih bralcev po njegovih besedah ni ravno veliko. V celjski knjižnici lani vseh pesniških zbirk skupaj izposodilo manj bralcev kot najbolj brano knjigo v knjižnici. Kristian Koželj je bil naš prvi sogovornik o Francetu Prešernu.
Kulturi se ne godi dobro, Prešeren bi imel kaj povedati
Aljaž Primožič, študent rusistike in filozofije, je obetaven mlad pesnik, ki je za svoja dela prejel več nagrad, med drugim malo Veroniko. Od vseh ustvarjalcev, je prav Prešeren tisti, ki ti ga poleg pravljic in ljudskega izročila položijo v roke, se spominja svojih prvih korakov s Prešernom. In čeprav se mu povsem upravičeno posveča veliko pozornosti, je pri urah slovenščine pogrešal več poudarka na sodobni poeziji. Tudi v njih veje duh, ki ga izžarevajo tudi Prešernove pesmi, pravi naš naslednji sogovornik.
Ta veseli dan kulture letos manj vesel?
Že nekaj let je 3. december tudi Ta veseli dan kulture. Dan, ko muzeji in galerije brez vstopnin odprejo svoja vrata. Letos so ta že približno mesec dni zaprta, zaradi epidemije. Muzej novejše zgodovine Celje kljub temu pripravlja občasno razstavo »Preljuba moja žena, čakam na kolodvoru«. To je namreč zapisano na eni od razglednic, ki so na ogled. Avtorica razstave Bronica Gologranc Zakonjšek dodaja, da razglednice segajo v čas od konca 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Med njimi so tudi praznične razglednice iz Celja in njegove okolice. Ljudje so na njih zapisovali čisto vsakdanje stvari, pravi. S takšnimi zapisi ljudi, ki so živeli v nekem času, si tudi mi lahko približamo zgodovino, še pravi. Razstavo so danes odprli na spletni strani in facebook profilu Muzeja novejše zgodovine Celje. Virtualni ogled pa bo na voljo tudi po tem, ko bodo muzeji odprli svoja vrata.
Poezije, fige in himna
Naše voditelje beseda "prešeren" spomni tudi na to. 220-letnice rojstva največjega slovenskega pesnika smo se spomnili tudi radijci. Kako?
Prešeren si zasluži naziv največjega slovenskega pesnika
Bil je mojster besede ter eden tistih, ki so dali vse svoje znanje v vezano pesniško besedo in ustvarili čudovite stihe, razmišlja Tina Esih, učiteljica slovenščine na OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah. Učenci se s Prešernom – vsaj na proslavah ob 8. februarju – srečujejo že od prvega razreda, pravi. Del njihove snovi so njegove pesnitve v osmem razredu. Pogosto ga učenci ne razumejo, opaža Esihova. Učitelji jim ga skušajo približati s pantomimo, rapom in celo tekom. Tudi ko delijo svoja mnenja, interpretacije, je v njih zaznati čas, v katerem živijo in ki je tako drugačen od časa Franceta Prešerna.
(TMG)
