februar 18, 2018

Zanimivo: Evropejci niso bili vedno svetlopolti

Stereotipni Britanci so bledopolti in rdečelasi. Morda so jih takšne naredila stoletja deževnega vremena, saj so bili prvotni prebivalci današnje Velike Britanije temnopolti in modrooki, niso pa mogli piti mleka.

Takšni so bili Evropejci pred 10.000 leti, menijo znanstveniki. (Foto: TheDailyStar)

Temnopolti in svetlooki
Znanstveniki iz londonskega Muzeja naravne zodovine so na podlagi DNK-ja cheddarskega moškega, najstarejšega v celoti ohranjenega okostja na Otoku, določili njegov videz. Na podlagi genomov 10.000 let starega okostja, ki so ga arheologi našli leta 1903, so ugotovili, da so imeli prvotni Britanci temno polt, modre oči in nekoliko skodrane lase. To je potrdilo prepričanja, da je svetlejša polt Evropejcev relativno novejši pojav.

Cheddarski človek ni smel piti mleka
Cheddarski George, kot so ga poimenovali, je bil visok 167 centimetrov. Umrl je star nekaj čez dvajset let. Živel je v mezolitiku, torej v sredini kamene dobe. Njegov genski zapis je zelo podoben lovcem in nabiralcem, ki so v mezolitiku živeli na območju današnje Španije, Luksemburga in Madžarske. Ljudje svetlejše polti in rjavih oči so namreč v Evropo prišli šele z migracijami z Bližnjega vzhoda pred približno 6000 leti. Znanstveniki predvidevajo, da je bledopolta rasa v Evropi prevladala, ker so tukajšnji kmetje jedli predvsem žitarice, zaradi česar jim je primanjkovalo vitamina D. Telo je vitamin moralo zato nadomestiti s sončno svetlobo, kar pa bi temnejša polt preprečevala. Kmetovanje pa je spremenilo tudi presnovo ljudi. Cheddarski človek, ko je odrasel, ni mogel prebavljati mleka. Encime za prebavljanje mleka so ljudje razvili kasneje, v bronasti dobi. Mezolitski lovci, kakršen je bil tudi cheddarski človek, zasedajo 10 odstotkov DNK-ja današnjega evropskega človeka. Zanimivo, kajne? (TMG, vir: BBC)