november 11, 2018

Martinovo že pred svetim Martinom

Martinovo je praznik, ki izhaja iz poganskih običajih, v več stoletjih pa se je prilagodil toku zgodovine ter se zasidral v ljudske navade in običaje - od poganskih navad do svetega Martina, ki iz mošta naredi vino.

Martinovo pri nas zaznamuje predvsem mošt, ki v tem času postane vino.

Prvi nemučenik, ki je postal svetnik
Sveti Martin oziroma Martin Tourski se je rodil leta 316 v madžarskem Szombathelyju. Pri petnajstih letih je postal vojak v konjenici, prevzel pa je tudi takrat še nerazširjeno krščanstvo, čeprav sta bila njegova starša pogana. Že takrat so ljudje hvalili njegovo skromnost in pripravljenost pomagati drugim. Ena od legend o njem tako govori o zimskem srečanju s prezeblim beračem. Ker ni imel drugega, je Martin z mečem prerezal svoj plašč in polovico odstopil revežu. Kasneje je Martin v Franciji ustanovil prvi samostan. Leta 371 so ga izvolili za škofa francoskega Toursa. Zaradi svoje skromnosti in zvestobe evangeliju položaja ni želel prevzeti. Zato naj bi se skril med gosi, ki pa so ga izdale z glasnim gaganjem. Od tod izhaja tradicija, da za martinovo kosilo simbolično žrtvujemo gos ali raco.

Jeseni zahvale za darove narave
Obstajajo pa tudi razlage, da je krščanstvo žrtvovanje perjadi ohranilo še iz poganskih navad. Pernate živali so bile namreč pogosto daritvene živali, s katero so ljudje od višjih sil želeli izprositi dobro letino. Zgodovina martinovanja namreč sega še leta pred rojstvo svetega Martina. V tem času leta so namreč že pogani obhajali praznik zahvale za letino. Zato so jeseni pripravili obilnejšo pojedino s plodovi, ki jim jih je tisto leto namenila narava. Prav zaradi dolgoletne tradicije praznovanja v delu leta, ki mu zdaj pravimo martinovo, praznik spremljajo še poganske navade. Na Goriškem so ljudje denimo na sod postavili jabolko z mediteranskimi začimbami. Če se je lepo posušilo, naj bi bila prihodnja letina dobra, če je zgnilo, pa slaba.

Iz mošta v vino
Pri nas je martinovo močno zaznamovala tradicija vinogradništva in vinarstva. Ljudski rek pravi, da svet' Martin iz mošta naredi vin'. Po ljudskih šegah in navadah je namreč mošt grešno, nečisto vino, 11. novembra pa se spremeni v pravo, čisto vino. Ljudje so ob mladem vinu skovali in zapeli marsikatero napitnico. Eno od njih so v našem studiu zapeli Fantje z Žusma, ki jih je pred martinovim v studio Mojega jutra povabil Davor.

Martinovo se pri nas ne obhaja le en dan, dogajanje je navadno razpotegnjeno čez ves teden. Martinovo pa v tujini praznujejo malo drugače. V Nemčiji na primer otroci pripravijo lampijončke in v procesiji, ki jo vodi človek na belem konju, ki naj bi predstavljal svetega Martina, pojejo pesmi. V nekaterih alpskih državah ljudje zakurijo martinove kresove, ponekod se našemijo v škofe, duhovnike in šaljive like ter obiskujejo vinograde.

Številna martinovanja bodo tudi v naših krajih. Če boste martinovo proslavljali z mladim vinom, nikar ne vozite, saj s tem ogrožate svoje življenje in življenja drugih. Letos so denimo pijani vozniki pri nas povzročili že tisoč prometnih nesreč, umrlo je štirinajst ljudi. Da bo na martinovanje ostal lep spomin, zato le poskrbite za varno pot domov. (TMG)