november 4, 2018

Vsi vemo, da to drži – kaj pa pravi znanost?

Glasbeniki so med dekleti bolj priljubljeni, hoja v visokih petah je boleča in mačke svoje lastnike rade preslišijo. Kako na take splošne resnice odgovarja znanost? Držijo?

Ljudje smo sami krivi, da nas mačke ignorirajo, psi pa ne.

 

 

 

 

Mačke nas ignorirajo


Čeprav prepoznajo naš glas, so raziskovalci s tokijske univerze ugotovili, da je mačkam preveč vseeno za nas, da bi nas (vedno) poslušale, pa naj zanje skrbimo še tako marljivo in jih imamo še tako radi. Vzrok za hladen odnos do mačjih lastnikov, je v evoluciji. Ljudje so se stoletja ukvarjali z udomačitvijo psov. Mačke pa so se udomačile same, saj so pri ljudeh našle vse, kar potrebujejo za lažje življenje.

Pujsi imajo radi blato


Znanstveniki so dolgo verjeli, da se pujsi valjajo v blatu, ker nimajo veliko žlez znojnic. Zato z blatom lažje nadzirajo svojo telesno temperaturo. To delno drži. Nova študija je pokazala, da se ne valjajo v blatu, ker imajo premalo znojnic, temveč imajo premalo žlez, ker se valjajo v blatu. Njihovi predniki so preveč uživali v blatni kopeli, zato jih niso razvili. Od svojih prednikov pa so podedovali tudi ljubezen do valjanja v blatu.

Učenci, ki delajo domače naloge, imajo lepše ocene


Stavek, ki smo ga v šoli slišali neštetokrat, dejansko drži. Ekonomist Nick Rupp je svoje učence razdelil v dve skupini – eno, ki je pisala domače naloge, in drugo, ki jih ni. Ter dokazal, da se nam čas, ki si ga vzamemo za domačo nalogo, povrne v boljših rezultatih.

Internet ubija produktivnost


Marsikoga od domače naloge odvrne splet. Internet nam je na enem kupu, le nekaj klikov stran, ponudil vse znanje človeštva na dlani. Prav tako en sam klik stran pa se medved vozi s kolesom in kuža skače v kup jesenskega listja. Po raziskavi organizacije Pew Research Center kar 53 odstotkov ljudi, starih od 18 do 29 let vsaj enkrat na dan odpre svetovni splet, da tam zapravi nekaj časa.

Dekleta ljubijo glasbenike


Zgodbe o rockerjih in njihovih groupie dekletih so v nekaj desetletjih vzpostavile to prepričanje. Francoski raziskovalci pa so ga v nekaj dneh potrdili. V imenu znanosti so na ulico poslali fanta, ki je moral tristo deklet prositi za telefonsko številko. V stotih primerih je v roki držal torbo za kitaro, v stotih primerih športno torbo, v stotih pa je bil praznih rok. Izkazalo se je, da je največ številk zbral ravno s torbo za kitaro.

Stereotipno privlačne natakarice dobijo višje napitnine


Znanstveniki so natakarice prosili, naj subjektivno ocenijo svojo privlačnost, prav tako pa so morale podati svoje objektivne opise – na primer barvo las in prsni obseg – ter višino svojih napitnin. Ugotovili so, da se višina napitnin razlikuje glede na starost ter se zvišuje z večjim oprsjem in svetlimi lasmi, znižuje pa se z večjo telesno težo.

Hoja v visokih petah je boleča


Pritoževanje nad bolečimi visokimi petami ni le govoričenje. Visoke pete spremenijo naklon bokov in skrajšajo korak. Dognanja nekaterih evolucijskih psihologov, da ženske petke obujejo zaradi močne prvinske želje, da tekmujejo za partnerja, so naletela na številne dvome. Dokazano pa je, da nošenje visokih pet na dolgi rok pušča negativne posledice. Kar 64 odstotkov žensk, ki so redno nosile petke, je potrdilo, da jih zaradi njih bolijo stopala.

Ljudje spreminjajo svojo garderobo glede na vreme


Verjetno najbolj očitna opazka od vseh pa je zanimala italijanske in danske raziskovalce. Predvsem zato, ker se večina ljudi v službo pelje v ogrevanem vozilu in nato dela v ogrevani stavbi. Zato bi lahko pri izbiri oblačil manj upoštevali vreme. Ugotovili pa so, da se večina ljudi za izbiro oblačil odloči glede na temperature ob 6. uri zjutraj. (TMG, vir: MentalFloss)