junij 9, 2019

Živali naj bi se zaradi ljudi zmanjšale za 25 odstotkov

Ljudje si za svoje življenje naravi jemljemo vse več prostora. Kar vpliva tudi na živali, ki tako izgubljajo naravni prostor, ki ga potrebujejo. Posebej v nevarnosti naj bi bile večje živali. Od njihove usode pa je odvisna usoda številnih drugih živalskih vrst.

Nič kaj lepa prihodnost ne čaka nosorogov. (Foto: Pixabay)

Članek v znanstveni reviji Nature Communication pravi, da človeški posegi v naravo močno ogrožajo večje sesalce in ptice. „Daleč največjo grožnjo pticam in sesalcem predstavlja človek, ki jim s sekanjem gozdov, lovom, intenzivnim kmetijstvom, širjenjem mest in povzročanjem globalnega segrevanja uničuje življenjski prostor,“ pravi glavni avtor raziskave, ki je ponudila predvidevanja o prihodnosti večjih živalskih vrst Rob Cooke.

Strokovnjaki z britanske univerze Southampton so proučevali težo, število mladičev, habitat, prehranjevalne navade in življenjsko dobo več kot 15.000 sesalcev in ptic ogroženih vrst. Ugotovili so, da bodo negativne človeške vplive najlažje prestale manjše živali, ki ne živijo dolgo in jih najdemo v različnih tipih podnebja. Posebej neodvisna od človeška pa sta denimo skakač in ptica tkalka.

Sesalce pa v prihodnje čakajo velike spremembe. Vrste, ki zaradi človeka ne bodo izumrle, naj bi se v naslednjih stotih letih postopoma zmanjšale za kar 25 odstotkov. Postopno manjšanje velikosti določene živalske vrste sicer v naravi ni nič novega, zaskrbljujoča pa je hitrost sprememb, ki tokat čakajo živali. V 130.000 letih od zadnje ledene dobe, so živali na velikosti izgubile 14 odstotkov. Posebej temna prihodnost je tako pred večjimi bitji, kot so nosorogi, povodni konji, gorile, žirafe ter velike ptice – orli, kondorji in jastrebi.

Takšne spremembe živalskih vrst ali celo njihova izguba pa imajo lahko številne in dolgoročne posledice. Velike živali, kot so nosorogi, ali velike ptice, kot so kondorji, sooblikujejo svoje naravno okolje tako, da tudi drugim bitjem omogočajo preživetje. Sloni in nosorogi ruvajo drevesa, grmovje in teptajo listje ter tako odpirajo in ohranjajo življenjski prostor drugim živalim. Kondorji se prehranjujejo z mrhovino, ki bi bila brez njih gojišče bolezni. Izginotje takšnih živali bi ogrozilo še druge.

Zato znanstveniki upajo, da bodo raziskave, kakršna je njihova, pomagale prizadevanjem za ohranjanje ogroženih živali in njihovega prostora. „Te vrste še niso izumrle. Najhujše še lahko preprečimo,“ je optimističen Cooke. Vendar se moramo podvizati. (TMG, vir: All That is Interesting)