oktober 29, 2018

Zakaj ostajajo kupi odpadnih nagrobnih sveč?

Odpadne sveče v Sloveniji predstavljajo precejšnjo težavo. Ne le okoli praznika 1. novembra, temveč vse leto. Komunalna podjetja po državi skladiščijo ogromne kupe sveč, ki čakajo na odvoz in predelavo. Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor bi lahko njihova količina do konca leta narasla na več kot tisoč ton.

Takšen kup odpadnih nagrobnih sveč skladiščijo na odlagališču v Bukovžlaku. Zaradi praznikov, ki so pred nami, se bo še povečal. (Foto: Radio Štajerski val)

Problem je sistemski
Zadnja leta so vse glasnejši pozivi k bolj smotrni porabi in prižiganju nagrobnih sveč zlasti v času dneva spomina na mrtve. Razlog za tovrstni apel so predvsem ogromne količine odpadnih sveč, ki ostanejo in terjajo svoj davek na okolje. V njih se, zaradi zakonske neurejenosti tega področja, utapljajo slovenska komunalna podjetja, ki opravljajo javno službo. Med njimi je tudi celjski Simbio. Vodja Regijskega centra za ravnanje z odpadki Alojz Marš pojasnjuje:

Marš razlaga, kam sveče potujejo od njih naprej:

In kdo so tisti, ki bi morali odpadne sveče prevzeti in poskrbeti za njihovo predelavo?

Vlada nad težave z interventnim zakonom
Po odgovor na vprašanje, koliko je teh neprevzetih odpadnih sveč po vsej državi, smo se obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer pravijo, da je glede na podatke inšpekcije na lokacijah izvajalcev javne službe po Sloveniji 950 ton neprevzetih odpadnih nagrobnih sveč. Glede na trende preteklih let pričakujejo, da bi lahko njihova količina do konca leta narasla na 1.500 ton. V pripravi je sicer interventni zakon, ki poleg urejanja področja odpadnih nagrobnih sveč zajema tudi področje embalaže. Minister za okolje in prostor Jure Leben je med obiskom v Šentjurju prejšnji teden za naš radio dejal:



Strošek, ki ga bo imela država s tem, Leben ocenjuje na 3,5 milijona evrov. Država bo nato, kjer bo lahko, terjala vračilo denarja. (NS)