Zakaj pišemo voščilnice?

09.12.2018

Prve voščilnice so bile za marsikoga predrage.

Nekoč so božično-novoletne voščilnice veljale za statusni simbol. Danes nam zanje zmanjkuje časa. Pobrskali smo, kako se je razvila tradicija pisanja voščilnic in s čim si je njihov začetnik nakopal neodobravanje.

Premožnejši ljudje so si že v srednjem veku pošiljali praznična voščila. V takratni Avstriji in Franciji je bila navada lepe želje izmenjati na prvi dan novega leta. Na Dunaju je število prejetih voščilnic veljalo za pokazatelj priljubljenosti ljudi. Pripadniki višjega sloja so v novoletnem času celo najemali dodatne služabnike, ki so od vrat do vrat raznašali njihova voščila.

Tudi kasneje, ko so praznične želje začeli zapisovati, pa so voščila pomenila velik strošek. Poseben izdatek pa si je v božičnem času naložil oče londonskega muzeja Victoria and Albert Museum Henry Cole. Leta 1843 je ugotovil, da ne uspe več odpisati vsem, ki so mu zaželeli prijetne praznike. Kar pa je takrat veljalo za zelo nevljudno. Težavo s preveč prijatelji je rešil na takrat zelo inovativen način - dal je narediti prvo voščilnico. Pred tem so si ljudje lepe želje zaupali v pismih. Cole je naročil božično ilustracijo in dal natisniti 1000 izvodov. Tako je lahko izpolnil le imena in naslove ljudi ter si olajšal praznično dopisovanje.

Foto: Wikimedia Commons

Čeprav se morda zdi drugače, pa takšna korespondenca ni bila priljubljena še vsaj naslednjih 20 let. Bila je namreč predraga – stroški ene takšne voščilnice so bili približno enaki delavski dnevnici. Še bolj pa je bila sporna ilustracija. Coleova prva voščilnica pa ima na sprednji strani upodobljena dobra dela in družino, zbrano pri praznični mizi. Na prvi pogled povsem nedolžna voščilnica, je dvignila nemalo prahu. Ljudem se je zdel sporen motiv, ki nakazuje, da na voščilnici tudi otroci pijejo alkohol. Kasnejše "brezalkoholne" voščilnice so k srcu prirastle vsem slojem Britancev.

30 let po Coleovi voščilnici je podobno tradicijo čez lužo v svoji tiskarni v Bostonu začel pruski priseljenec Louis Prang. Z leti so z vse bolj dostopnim tiskom voščilnice postajale vse bolj priljubljene. Danes prevladujejo prepognjene voščilnice, ki jih moramo podobno kot knjigo odpreti, da preberemo, kdo nam vošči in kaj. Prva takšna se je pojavila med 1. svetovno vojno, leta 1915, prav tako v ZDA. Razlog za nov izum je bilo opažanje, da ljudem na voščilnicah zmanjkuje prostora.

Danes tradicija zapisov lepih želja ob božičnih in novoletnih praznikih ostaja. Čeprav so se pojavile elektronske oblike voščilnic, analogne še vedno veljajo za najbolj pristne in se ne dajo času. Pošte po svetu imajo v predbožičnem času prav zaradi velikega števila voščilnic še posebej veliko dela. Ne pošiljamo pa jih samo znancem - na Finskem Božiček vsako leto prejme okoli 600.000 voščilnic in pisem. (TMG)




Štajerski val v sliki