april 29, 2016

Zakaj težave na celjski pediatrični urgenci?

Z odprtjem nove celjske urgence je pod njenim okriljem začel delovati tudi Pediatrični urgentni center, prvi v Sloveniji. Po nekaj mesecih dela se na otroški urgenci, ki je neprecenljiva pridobitev, kažejo pomankljivosti. Okoliški zdravstveni domovi opozarjajo na neustrezno organizacijo.

Dnevno na celjski pediatrični urgenci nujno medicinsko pomoč nudijo med 20 in 30 otrokom. Med vikendi je ta številka dvakrat večja.

Primarna oskrba naj ostane, kot je
Kot so na zadnjem srečanju poudarili zdravstveni domovi celjske, posavske in zgornjesavinjske regije, ne nasprotujejo vzpostavitvi Pediatrične urgence v Celju, ne strinjajo pa se s trenutno organizacijo, ki po njihovi oceni vodi v razpad sistema. Zakaj? Prepričani so, da mora primarna obravnava otrok ostati takšna kot doslej. Bolniki, predvsem tisti iz težje dostopnih krajev, si po njihovi oceni želijo hitro in učinkovito obravnavo čim bližje domu. Ob tem poudarjajo, da obstoječi kadrovski sistem ni prilagojen otroški urgenci. Izpostavljajo pomanjkanje zdravnikov na periferiji in še posebej pomanjkanje ter preobremenjenost pediatrov. V zdravstvenih domovih so nezadovoljni tudi s financiranjem nujne medicinske pomoči. Nasprotujejo preusmerjanju denarja za delovanje nujne medicinske pomoči v zdravstvenih domovih (razen v primeru Zdravstvenega doma Celje) v zagotavljanje financiranja otroškega urgentnega centra Celju. Prepričani so, da bodo morali v okoliških zdravstvenih domovih nujno medicinsko pomoč zagotavljati na istem nivoju kot doslej in da do pričakovanih prihrankov ne bo prišlo, kvečjemu še do večjih finančnih težav. Prizadevanja zdravstvenih domov celjske, posavske in zgornjesavinjske regije so podprle tudi občine. V spodnjem posnetku prisluhnite strokovnemu vodji Zdravstvenega doma Celje Milanu Rajtmajerju, ki izpostavlja nekaj ključnih težav. (NS)

Datoteke

MILAN RAJTMAJER O TEŽAVAH NA PEDIATRIČNI URGENCI