april 27, 2020

Pogovor s strokovnjakom lahko pomaga reševati tesnobne občutke

V času epidemije in izolacije se številni posamezniki soočajo z vedno hujšimi stiskami, za katere potrebujejo strokovno pomoč. Društvo psihologov Slovenije (DPS) je zato v partnerstvu z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje vzpostavilo Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19.

V teh okoliščinah se zdi, da je še posebej ranljiva skupina otrok. Strokovnjaki navajajo, da so otroci sicer krhki, a ob ustrezni podpori odraslih pa se zmorejo opomoči. (Fotografija je simbolična.)

Izhod iz nepričakovane situacije je neznanka
S telefonom za psihološko podporo želijo zagotoviti podporo ljudem. Točni podatki o številu klicateljev so nedosegljivi, a kot so povedali je klicev dovolj, da lahko ocenijo pomembnost dostopnosti do psihološke podpore tudi na tem telefonu. Situacija, s katero se soočamo je povsem nepričakovana, nova in eksistencialno ogrožajoča. Z njo se v takšni razsežnosti in obliki srečujemo prvič. Razvoj situacije in izhod iz nje sta neznanki. Nekateri bodo iz krize izšli brez večjih posledic, pri nekaterih pa lahko tudi nadaljevanje krize prispeva h krepitvi duševnih stisk. Na telefonsko številko 041 443 443 lahko pokličejo vsi, ki se v času koronavirusa oziroma v nepredvidljivi okoliščinah soočajo s stisko, strahom, zaskrbljenostjo in drugimi težavami, za katere je potrebna strokovna pomoč psihologov. Kot je povedala koordinatorica in predsednica Strokovnega sveta Društva psihologov Slovenije (DPS) Julija Pelc je med klicatelji več žensk kot moških, po starosti se glavnina umesti med 30 in 65 let. Najpogosteje se osebe, ki kličejo, soočajo s čustveno-vedenjskimi simptomi povezanimi s trenutno situacijo. "Ti simptomi se pokažejo v izrazitejšem občutenju tesnobe, ki se lahko stopnjuje do simptomov paničnega napada, strahu pred okužbo. Pojavlja se strah, da bi okužbo prenesli k svojcem, ki so v ranljivih skupinah, pri številnih se pojavljajo težave s spanjem, prehranjevanjem in v stiskah, ki so vezane na neznano prihodnost, tudi kot posledica sprememb socialno-ekonomskega položaja," je še dodala Julija Pelc.

Izraziti občutki osamljenosti
Opažajo tudi, da imajo klicoči stiske tudi zaradi predhodnih diagnoz ali čakanja na rezultate testiranja na koronavirus. V obdobju izolacije se doživljanje primarnih stisk ljudi lahko ojačuje. Občutki osamljenosti postanejo bolj izraziti, stiska zaradi pomanjkanja fizičnih stikov z za posameznika pomembnimi osebami še večja, rešitev situacije pa negotova in oddaljena.

Čustvene motnje se lahko pojavijo tudi kasneje
V teh okoliščinah se zdi, da je še posebej ranljiva skupina otrok. Kakšen bo vpliv izolacije na prihodnost otrok? "To je odvisno od več dejavnikov, kot so otrokova odpornost in ranljivost na stresne dogodke, podpora okolja in izpostavljenost, čas in intenziteta stresorjev. Na srečo naše okolje ni obremenjeno na enak način, kakor okolje v drugih delih sveta, vendar tudi ta prihaja v srčiko našega domovanja. Znano je, da se lahko kot odrasli na osnovi teh izkušenj soočamo s posledicami na telesnem, čustvenem in vedenjskem področju, tekom odraščanja ali kasneje v odraslosti se lahko lahko pojavijo čustvene motnje, kot so razvoj anksioznosti, depesije, posttravmatski stresni sindrom, niz drugih težav in motenj. Vendar povezovanje palete posledic s sedanjimi okoliščinami, ni na mestu, epidemija je lahko povod, ne pa edini vzrok," je povedala Pelčeva. Strokovnjaki navajajo, da so otroci sicer krhki, a ob ustrezni podpori odraslih pa se zmorejo opomoči. Varnost in ustrezno podporo lahko odrasli svojim otrokom prenesejo le, če znajo ohranjati razum, preudarnost, umirjenost, biti v stiku z lastnimi čustvi in občutki, zaznati svoje potrebe in uravnavati lastna čustva in vedenje.

"Korona" položaj ni samo strašljiv
Človekova narava deluje tako, da negativne izkušnje pozabljamo. Dlje kot smo od dogodka, bolj bled je spomin, razen tisti, ki se zapiše v »plazilski« del možganov. "Posledice kriznih dogodkov nas lahko presenetijo in se pojavljajo tudi s časovno distanco. Vedeti pa moramo, da to, kar danes preživljamo, lahko odrasli za odraščajoče omilimo s tem, da ohranjamo zdrav odnos do realnosti in seveda zdrav odnos do sebe in do drugih," pravi sogovornica. Kot zaključuje psihologinja Julija Pelc »korona« ne prinaša le strašljivih informacij, tudi združuje, povezuje in ponovno ozavešča o naši majhnosti, ranljivosti in krhkosti pred močjo narave. (BGO)