januar 21, 2018

Začarani krog staranja in nespečnosti

Nespečnost naj bi bila posledica staranja. Vendar je prav pomanjkanje spanca eden od glavnih dejavnikov staranja. Starejši naj bi na noč potrebovali sedem do devet ur spanca, prav toliko kot mladostniki, a ne morejo spati.

Pomanjkanje spanja ni le problem starejših, pogosto prizadene že ljudi v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih.

»Kot slaba antena«
Nespečnost nastopi, ker se določeni mehanizmi in funkcije v možganih s staranjem spreminjajo. Znanstveniki so v najnovejši študiji v reviji Neuron namreč ugotovili, da je nespečnost posledica izgube nevronskih povezav, s katerimi telo našim možganom sporoča, da smo utrujeni. Signali se z leti ne spremenijo, le receptorji v možganih z leti postanejo manj odzivni. »Kot slabša radijska antena – signal je tam, a ga antena ne ujame,« razlaga vodja raziskave Matthew Walker.

Do 50. leta le 50 odstotkov spanca
Nespečnost lahko vodi v bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen in prekomerno težo. 13 odstotkov moških in 36 odstotkov žensk po 65. letu potrebuje več kot pol ure, da zaspi. Prav tako je njihov spanec bolj rahel in se ponoči večkrat prebujajo. Do 50. leta pa dosežemo le 50 odstotkov globokega spanca iz svojih zgodnjih dvajsetih let. Številni zato posežejo tudi po uspavalnih tabletah. A znanstveniki poudarjajo, da te ne prinesejo globokega spanca, učinkujejo le tako, da se ponoči ne prebujamo. (Huffington Post, TMG)