maj 11, 2021

Možganska kap - bitka s časom

Vsako leto na drugi torek v maju obeležujemo svetovni dan osveščanja o možganski kapi. Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrt pri nas. V Sloveniji zabeležimo 4000 možganskih kapi letno, torej v povprečju več kot 10 na dan.

Znake možganske kapi lahko preprosto, a precej zanesljivo prepoznamo s pomočjo anagrama GROM. (Foto: Pixabay)

Obravnava možganske kapi se v urgentni internistični ambulanti začne s klicem s terena. Pomembno je pridobiti čim več podatkov, predvsem pa je važen čas nastanka in pridružene bolezni ter eventualno jemanje zdravil. Zelo pomemben izvor podatkov so poročanja očividcev, svojcev. Ko je bolnik pripeljan v urgenco, pride direktno v ambulanto, da se lahko obravnava čim prej začne. Bolniku se izmerijo vitalni kazalci, nastavi venski kanal, odvzame kri za preiskave, nato gre na CT slikanje. Na osnovi pridobljenih podatkov bolnika preko kamere pregleda nevrolog, oceni težo prizadetosti, nato, če ni zadržkov, odredi topljenje strdkov (trombolizo) ali se odloči za premestitev na Nevrološko kliniko, kjer lahko nekatere strdke tudi mehansko odstranijo. Za zdravljenje s topljenjem strdka se lahko odločimo znotraj 4,5 ure. Če v tem času bolnik ne pride do diagnostike, je žal zamuda predolga in ob poskusu topljenja lahko pride do možganske krvavitve.

Čas je zlato, pravijo. Pri možganski kapi lahko ravno čas - minute odkupijo naše življenje. "Ne čakajmo predolgo," poudarja dr. med. Mateja Verdinek, specialistka interne medicine, s katero se je pogovarjala Andreja Kukovič. 

Galerija slik