marec 18, 2020

Življenje v času koronavirusa: Organizirajte si dan in omejite spremljanje novic

 Naslednjih nekaj dni, mogoče celo tednov, nas bo večina izmed nas preživela doma ob omejenih stikih, spremenjeni dnevni rutini, finančnih skrbeh, skrbeh za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih. Poiskali smo nekaj napotkov, ki vam bodo v pomoč.

Ustvarite dnevno rutino in ji sledite. Ena najbolj pomirjujočih stvari sta tako za otroke kot za odrasle rutina in predvidljivost. V rutino vključite dnevne aktivnosti kot so delo, učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano. (Foto: Pixaby)

Zaskrbljenost je normalna
Nekaj psiholoških napotkov, ki so lahko v pomoč pri obvadovanju karantene, povezane z epidemijo Covid-19 so pripravili v  Zbornici kliničnih psihologov Slovenije. Kot so zapisali v javnem pismu, lahko v času socialnega distanciranja, izolacije ali karantene pričakujemo, da nas bosta zajela strah in anksioznost. Popolnoma normalno namreč je, da nas skrbi, da smo okuženi ali se bomo okužili, kot tudi ali boste imeli dovolj zalog vsakdanjih dobrin, ali boste lahko poskrbeli za svoje bližnje, kako bo z vašim delom v službi. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, ob tem dodaja, da naše počutje odvisno od tega, v kakšni situaciji smo se znašli.



Uporabite psihološke strategije za obvladovanje stresa in pozitivno naravnanost v kriznih razmerah.

Dan si je potrebno organizirati
Prenehanje opravljanja dela in drugih smiselnih aktivnosti zmoti našo dnevno rutino in lahko v kombinaciji z omejitvami stikov z ljudmi, ki so nam blizu, povzroči občutke žalosti ali depresivnega razpoloženja. Po daljšem obdobju omejenosti gibanja in bivanja doma brez smiselnih zaposlitev lahko pride do občutkov dolgočasja, praznine in osamljenosti. Zato si je treba dan organizirati. Ustvarite dnevno rutino in ji sledite. Ena najbolj pomirjujočih stvari sta tako za otroke kot za odrasle rutina in predvidljivost. V rutino vključite dnevne aktivnosti kot so delo, učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano. Sogovornica pravi:

"Stigmatizacija ni samo strah majhnih krajev"
Če ste zboleli vi ali kdo od vaših družinskih članov, se lahko soočate s stigmatizacijo, ker se ljudje bojijo, da bi se okužili, lahko vas krivijo za izgubo svojega občutka varnosti in so zaradi občutkov ogroženost sovražni do vas. O stigmatizaciji je Matjan Štuhčeva dodala:

Tukaj je še nekaj koristnih napotkov za spoprijemanje s psihično stisko:

• Vnaprej načrtujte preživljanje svojega časa.
• Omejite spremljanje novic na najnujnejše in najbolj zanesljive vire informacij. Preveč izpostavljenosti novicam in družbenim omrežjem glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe. Izogibajte se virom, ki poročajo senzacionalistično.
• Pomembno je, da čas, preživet na internetu in ob novicah uravnotežite z drugimi dejavnostmi, ki niso povezane z virusom – npr. s kuhanjem, z virusom nepovezanim branjem, s poslušanjem glasbe, s hišnimi opravili, s telesno dejavnostjo na prostem ali vsaj doma, s pogovori o drugih temah.
• Ostanite povezani z bližnjimi preko telekomunikacijskih sredstev.
• Vzdržujte zdrav življenjski slog. Poskrbite za zadostno količino spanja, uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost.
• Uporabite psihološke strategije za obvladovanje stresa in pozitivno naravnanost v kriznih razmerah. Osredotočite se na to, kaj lahko naredite dobrega in koristnega zase in za svoje bližnje. Če ste zelo tesnobni in zaskrbljeni, vam lahko pomaga to, da se zamotite s prijetnimi aktivnostmi. Pokličite prijatelje, glejte filme, serije, zanimive dokumentarce, berite kaj zanimivega in prijetnega, rešujte miselne uganke, igrajte družabne igre.
• Koristno je lahko, da si določite čas za zaskrbljenost. Določite del dneva, ko boste do 20 minut razmišljali o bolezni in njenih posledicah, ostali del dneva pa misli o bolezni odženite stran.
• Uporabljajte sproščanje - pomirjanje lahko dosežete z izvajanjem sprostitvenih tehnik, dostop do teh najdete na spletu. Predvsem pa vedite, da boste s socialno izolacijo rešili življenja najbolj ranljivim ljudem, tudi svojim bližnjim. Tudi to vam bo pomagalo zdržati skozi to obdobje.

Če doživljate simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečano rabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, po telefonu ali elektronski pošti kontaktirajte službe za psihološko ali psihiatrično pomoč. (BGO)