Dinozavri so imeli prhljaj

17.06.2018

Znanstveniki so prhljaj pri dinozavrih odkrili s pomočjo fosilnih najdb. (Foto: Popular Science)

Na fosilnih ostankih 125 milijonov let starih okostij dinozavrov so znanstveniki odkrili prhljaj, ki pa je bil za velike plazilce vse prej kot nadloga.

Prhljaj kot levitev
Živali se na različne načine znebijo odmrle kože, perja ali dlake ter se tako prilagajajo spremembam v okolju in vremenu. Dinozavri niso bili izjema. Novo odkritje pojasnjuje, kako so se dinozavri levili. Že dosedanje teorije so trdile, da niso menjali vse kože naenkrat, kot kače in nekateri kuščarji, ki jih poznamo danes, temveč postopoma, kot se levijo njihovi najbližji sodobni sorodniki – ptice in krokodili. Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Nature Communications, pa dokazuje, da je pri dinozavrih, kot pri današnjih pticah, prišlo do odpadanja drobnih lusk kože.

Prhljaj imajo skupen dinozavri, ptice in ljudje
Znanstveniki so na Kitajskem, kjer so našli fosile, analizirali perje treh vrst dinozavrov iz obdobja krede, in sicer mikroraptorja, sinornitozavra in beipiaozavra ter ptice confuciusornis, ki je živela pred več kot 100 milijoni let. Pri tem so naleteli na milimeter ali dva velike luske na površju kože, majhne zaplate vlaken keratina, ki ga še danes najdemo v prhljaju ptic in tudi ljudi.

Pomoč pri letenju
Novo odkritje pa pove še več o življenju dinozavrov. Prhljaj dokazuje, da so bili dinozavri, ki so imeli »težave« z njim, toplokrvni, a so imeli vseeno nižjo telesno temperaturo od današnjih ptic. Letenje namreč spodbuja dvig telesne temperature, ki jo ptičje telo niža z odpadanjem lusk prhljaja. Vrhnje plasti kože pri dinozavrih se niso odluščile tako preprosto, zato znanstveniki predvidevajo, da ti niso bili tako dobri letalci. Čemu torej perje, če niso pogosto leteli? Znanstveniki zdaj predvidevajo, da je to dinozavrom pomagalo ohranjati telesno temperaturo in jim nudilo varovalno barvo. (TMG, vir: Popular Science)




Vreme v naših krajih

Štajerski val v sliki