Dan Podjed: Kriza bo spremenila razmerja med ljudmi

17.03.2020

Z antropologom in raziskovalcem Danom Podjedom smo spregovorili o tem, kako je koronavirus prestopil državne meje in dokazal, kako smo ljudje bolj povezani med sabo, kot bi si kdajkoli mislili. A kriza bo med drugim tudi pokazala, kdo je človek v pravem pomenu besede.

V času koronavirusa je pomembno ostati razumen in miren. Na družbenih omrežjih je ogromno število informacij in kako v tej količini ločiti zrno od plevela?
Še vedno velja, da je treba najprej uporabiti informacije, ki jih dobimo iz zanesljivih virov. Po omrežjih kroži ogromno pametnih, še več pa neumnih nasvetov. Zanimivo je, da pogosto pridejo najbolj nerazumni nasveti od razumnih ljudi. Glede zdravja je še vedno najbolje upoštevati nasvete nacionalne inštitucije, ki se spoznajo na javno zdravje. Nikar pa ne po Googlu iščite informacije o zdravstvenih simptomih. Če vas boli v pljučih in iščete, katera je ta bolezen, boste našli zadetke za katerokoli bolezen, ki si jo boste namislili.

Kakšen vpliv imajo v tej situaciji različni influencerji oziroma vplivneži in kakšen stari klasični mediji?
Meni je všeč, da so se vplivneži oziroma influencerji angažirali in poskušajo svoj socialni kapital uporabiti bolj smiselno. Ne le za promoviranje proizvodov ali za oglaševanje samih sebe. Ogledal sem si nekaj posnetkov tistih, ki ima več tisoč sledilcev, in mi je bilo všeč, da je bilo njihovo osrednjo sporočilo, naj ostanemo doma, naj ne širimo strahu, ostanemo zdravi ter da zdaj ni čas za druženja. Zdaj je čas za druženja po spletu. Bolje je, da delijo takšne nasvete, kot pa kakšne zdravstvene.

Zdaj je čas za druženja po spletu.

Je pa to tudi čas, ko bodo vplivneži dobili kakšnega novega sledilca?
Takšen je ta svet. Tisti, ki so bogati, bodo še bogatejši, ostali ostajamo revni glede števila sledilcev. V krizi se takšno pravilo izkaže še bolj. Tisti, ki bodo zdaj najbolj glasni in tisti, ki bodo skušali ljudi prepričati, bodo po koncu epidemije še večji vplivneži.

Po drugi strani nam ti vplivneži tudi dokazujejo, da lahko virus okuži prav vsakega. Pred virusom ni varen ne reven, ne bogat.
Ko pride do zdravja, smo vsi enaki, četudi ni vedno popolnoma res. Tisti, ki si lahko privoščijo zdravila, so vseeno privilegirani. Zdravje nas postavi nazaj na osnovno raven. V času krize smo ljudje lahko bolj strpni drug do drugega. Čeprav se kažejo različni pojavi nestrpnosti. Najprej so bili do tistih, ki so smučali v Dolomitih, do Italijanov, Kitajcev, zdaj do tistih, ki prihajajo iz krajev, kjer je največ okužb ali tistih, ki kašljajo. Zdaj je čas, ko se lahko vsak izmed nas preizkusi v strpnosti.

Ali se vam zdi, da je povečana količina informacij o virusu dobra za splošno počutje ali niti ne?
Pandemija koronavirusa je tesno povezana z globalizacijo in nam dokazuje, da smo bolj povezani, kot bi si mislili. Tudi zaradi tega se je virus lepo razširil. V treh mesecih se je raztrosil po celem svetu. Nikoli prej v zgodovini se ni nobena epidemija tako hitro razširila na svetovni ravni. Epidemija kuge v 14. stoletju, ki je pobila bistveno več ljudi, kot jih bo koronavirus letos, se je od juga proti severu Evrope širila kar nekaj let. Takrat so bile prometne povezave bistveno slabše. Znanstveniki nismo imeli konferenc v desetih različnih državah letno. Z razvojem prometnih povezav se je razvilo še nekaj – to so družbena omrežja. Zaradi njih smo od začetka tisočletja še bolj povezani med sabo. Da pridemo do informacij ne potrebujemo več časopisa, radia ali televizije, vse informacije dobimo preko omrežij. Viralne informacije vodijo v drugo obliko krize, to je v krizo zavesti ali duševnosti ter stisko. Ljudje so bolj prestrašeni, ljudje ne vedo točno, kaj se v resnici dogaja. Pred dnevi je kar naenkrat zaokrožila informacija, da je na italijanski meji vojska, da so vojaki v bojni pripravljenosti. Šlo je povsem za lažno novico, a ljudje v kriznih časih pograbijo takšne informacije in zaradi prestrašenih ljudi postanejo še bolj viralne. Z virusom lahko okužimo le nekaj ljudi, s takšno informacijo pa na tisoče, seveda če jo umestimo na naše omrežje.

Veliko dela lahko naredimo od doma. A kako delate zdaj antropologi? Kako raziskujete?
Pri antropologih je podobno kot pri novinarjih, najdemo pot, da se lahko pogovarjamo z ljudmi. Tudi midva sva našla pot in se pogovarjava po Skypu. Poiskali bomo nove poti, da raziskujemo. Lahko se pogovarjamo po drugih medijih. Družbena omrežja, ki so nas naredila asocialne, se lahko pokažejo, kako pomembne so tehnologije, da smo si blizu. Zase lahko rečem, da imam prvič po dolgem času mir, ker sem prečrtal vse konference, ki so bile načrtovane za naslednji mesec. V miru lahko napišem stvari. V miru lahko razmislim, kaj se splača početi. Za terensko raziskovalno delo bo še dovolj časa, čisto asocialni kljub korona virusu ne bomo postali.

Ljudje nismo narejeni za izolacijo, karantene.
Seveda ne. Ljudje se moramo družiti, zato smo narejeni. Ljudje smo res socialna bitja, tudi tisti, ki so introvertirani potrebujejo socialne stike, da preživijo.

Dana Podjeda smo med drugim povprašali tudi, kakšen scenarij napoveduje tej epidemiji in ali bodo naša prijateljstva, družine, zakoni bodo dobili drugo obliko oziroma kaj se bo spremenilo s podobo sveta? Njegovim odgovorom prisluhnite v spodnjem posnetku. (BGO)


 




Štajerski val v sliki