KO KONTEJNERJI POSTANEJO PRIJETEN PROSTOR ZA BIVANJE ALI DELO
V Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini iz odsluženih kontejnerjev nastajajo inovativni poslovni prostori
V svetu, obremenjenem od prevelike potrošnje, se vse bolj uveljavlja trend ponovne uporabe virov. Še posebej zanimiva in finančno privlačna je kontejnerska gradnja, ki temelji na uporabi kontejnerskih modulov in njihovi predelavi v zgradbe, za poslovno uporabo in bivanje. Največkrat gre za predelavo ladijskih ali gradbenih kontejnerjev. Različne faze gradnje kontejnerskih objektov lahko spremljate tudi pri nas, na dveh lokacijah, v Rogaški Slatini in v Slovenskih Konjicah.
Samo v Evropi na leto izdelamo več kot 65 milijonov ton plastike, 30 milijonov ton pa je vsako leto zavržemo. Recikliramo manj kot tretjino vse plastike, preostalo kopičimo na odpadih, zažigamo ali pa ostane v okolju – v naravi.
Vizualizacija kontejnerjev za ponovno uporabo v gradnji, ki so jo za projekt StudioKroG pripravili na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.
Ali ste vedeli, da je glavnina ladijskih kontejnerjev v resnici uporabljena samo enkrat, saj je njihovo čiščenje, priprava za nov tovor oziroma vračanje na izhodiščno točko potovanja prezahtevno in predrago.
Ljudje smo del narave, od katere je odvisno naše preživetje
Vendar z naravo ravnamo zelo negospodarno, porabljamo več naravnih virov, kot bi jih lahko in takorekoč - živimo na kredit, na račun prihodnosti. Leta 2020 je človeštvo, na primer, vse naravne vire v letu porabilo do 22. avgusta. Evropa celo prej, že 10. maja, Slovenija pa še prej, 26. aprila. Če bi vsi živeli tako, kot živimo mi danes in kot porabljamo naravo v Sloveniji, bi za naše življenje potrebovali skoraj tri planete. Obnovljivi viri se preprosto ne obnavljajo dovolj hitro. Čaj e za razmislek in ukrepanje. Ena od oblik ukrepanja je tudi ponovna uporaba virov, ne le ko gre za recikliranje plastike ali, recimo, nakup oblačil iz druge roke, varčevanje z vodo in njeno ponovno uporabo, ampak za celovit pristop k ponovni uporabi na vseh področjih, tudi v gradnji.
Če bi vsi živeli tako, kot živimo mi danes in kot porabljamo naravo v Sloveniji, bi za naše življenje potrebovali skoraj tri planete.
Kot razlaga dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe, na tak način ljudem želijo pokazati, kako je nekaj odpadnega lahko znova uporabno in z malo domišljije tudi znova lepo in privlačno za nove uporabnike. Hkrati pa je pomemben tudi vidik socialne aktivacije, saj skozi projekte, kot je StudioKrog, ljudi, ki so v iskanju novih izzivov, vračajo na trg dela:
Kot še poudarja, v smeteh ne bi bil problem, če bi jih znali videti kot surovine:
Trend ponovne uporabe že uporabljenih, t.i. »nedeviških«, materialov se vse bolj uveljavlja tudi v opremljanju prostorov.
Prostor, v katerega se boste zaljubili, čeprav v njem ni nič novega, notranjost kontejnerjev si lahko ogledate v Slovenskih Konjicah, na lokaciji CPU Slovenske Konjice, Tattenbachova ulica 5d, in v Rogaški Slatini, CPU Tuncovec, OKP Rogaška Slatina.
Lično urejena pisarna, za katero smo vso opremo izbrali na trgu že uporabljenih materialov. Tak način opremljanja ima več pozitivnih učinkov na okolje, poleg tega pa je cenovno bistveno ugodnejši od klasičnih pristopov.
Kontejnerska gradnja in krožna raba virov
V Centrih ponovne uporabe (CPU) Slovenske Konjice in Rogaška Slatina v okviru studia krožnega gospodarstva StudioKroG lahko spremljate kontejnersko gradnje, pri kateri ne bo uporabljenih nobenih novih materialov, tako za ogrodje in stavbno pohištvo, kot tudi za notranjo opremo. V celoti bodo vgrajeni vsaj enkrat uporabljeni materiali, tudi ko gre za stene in stavbno pohištvo. Namen projekta StudioKroG, ki ga sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je prikazati, kako zgraditi dom ali poslovne prostore iz ladijskih kontejnerjev, kako vgraditi že uporabljena okna, kako vključiti izolacijo iz že uporabljenih materialov, pa tudi, kako na kreativen način opremiti notranjost, z opremo iz druge roke. Vse to si v Slovenskih Konjicah in v Rogaški Slatini lahko ogledate zainteresirani obiskovalci.
Skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo
V projektu studioKroG, ki promovira krožno rabo virov, kot vodilni partner sodeluje Znanstveno - raziskovalno središče Bistra Ptuj, kot partnerji pa sodelujejo še CPU, d.o.o., OKP Rogaška Slatina d.o.o., RRC Ormož, FONIX.
Projekt StudioKroG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 776.975,00 evrov.
@EEANorwayGrantsSlovenia
@EEANorwayGrants
Naročena vsebina
