september 29, 2023

MODULARNA KONTEJNERSKA GRADNJA JE NOVI TREND

Projekt StudioKroG je prvi demonstracijski center krožnega gospodarstva v Sloveniji, ki prikazuje modularno gradnjo na primeru rabljenih ladijskih kontejnerjev

Centru ponovne uporabe Tuncovec v Rogaški Slatini so predstavili, kako tečejo aktivnosti v okviru projekta studioKrog, v katerem so se lotili prikaza modularne kontejnerske gradnje, ki v svetu postaja trend, po principu krožnega gospodarstva. V Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini so namreč postavili kompozicijo rabljenih ladijskih kontejnerjev in jih spremenili v funkcionalno opremljene prostore za bivanje ali poslovni namen. Vso stavbno pohištvo in notranja oprema sta iz druge roke, prostore si lahko ogledate vsak dan v času odprtja centra.

Projekt studioKrog, ki ga podpira Norveški finančni mehanizem, postavlja nove standarde trajnosti in ponovne uporabe v arhitekturi in gradbeništvu (Foto: CPU)

»StudioKrog je največja priložnost za izboljšano razumevanje krožnega gospodarstva, od nabave odvečnih ladijskih kontejnerjev, ki se zaradi globalizacije kopičijo po pristaniščih in skladiščih, do globalnega problema odpadnega tekstila, ki ima tehnološko rešitev v tekstilni izolaciji, kakor tudi rabljeno in odvečno stavbno pohištvo in oprema, ki s transformacijo preide v uporabne izdelke. Obe lokaciji investicije, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina, sta demonstracijska centra z »nič novega«, imata zeleno streho, solarne panele, tekstilno izolacijo in predstavljata konkretizacijo krožne rabe virov.«

Projekt »Studio krožnega gospodarstva« (studioKrog) je prvi projekt v Sloveniji, ki predstavlja koncept norveškega pristopa, ki temelji na minimalističen videzu in pristopu brez uporabe deviških materialov. S prikazom posameznih prostorov, ki so v funkciji prikaza možnih oblik uporabe odpadkov kot virov, za boljše razumevanje nadgradnje krožnega gospodarstva. Na novinarski konferenci smo predstavili projekt StudioKroG in njegove inovativne rešitve, ki se osredotočajo na uporabo ladijskih kontejnerjev v arhitekturi in gradbeništvu v kontekstu krožnega gospodarstva. Projekt, ki ga podpira Norveški finančni mehanizem, postavlja nove standarde trajnosti in ponovne uporabe v teh ključnih sektorjih. Na novinarski konferenci so poudarili pomen krožno-gospodarskih pristopov v arhitekturi, gradbeništvu ter v razvoju naše prihodnosti. Predstavili so svoje poglede in prispevke k razvoju krožnega gospodarstva v Sloveniji. 

Prikaz opreme kuhinje z rabljenim pohištvom in izolacije stene iz recikliranih tekstilnih vlaken. (Foto: RŠV)

Projekt, ki ga podpira Norveški finančni mehanizem, postavlja nove standarde trajnosti in ponovne uporabe v teh ključnih sektorjih. Na novinarski konferenci ob obisku delegacije z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj so poudarili pomen krožno-gospodarskih pristopov v arhitekturi, gradbeništvu ter v razvoju naše prihodnosti. Predstavili so svoje poglede in prispevke k razvoju krožnega gospodarstva v Sloveniji.

Rezultate projekta studioKrog si je v Rogaški Slatini ogledala tudi delegacija Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. (Foto: RŠV)

Mag. Bojan Pirš, direktor OKP Rogaška Slatina, ki je partner v projektu, je izpostavil pomembno vlogo lokalnih skupnosti pri oblikovanju prihodnosti. Ta se kaže tudi na primeru investicije, ki pomembno prispeva k širšemu razumevanju in usposobljenosti na področju krožne rabe virov. Spomnil je, da je prvi center ponovne uporabe v Sloveniji začel obratovati pred 13 leti prav tukaj v Rogaški Slatini. »Krožno gospodarstvo in ponovna uporaba sta oba ključna koncepta, ki se osredotočata na trajnostno ravnanje z viri in zmanjšanje okoljskega vpliva,« še izpostavlja Pirš in dodaja, da moramo spremeniti svoje navade in ukrepati zdaj, spremembe so nujne, če želimo naravo ohraniti tudi našim zanamcem, viri so omejeni.



Koncept ponovne uporabe, ki se izvaja kot prednostna usmeritev za minimizacijo odpadkov, s krožno-gospodarskim konceptom prispeva k reševanju globalnih izzivov s podnebnimi spremembami, naraščanjem količine odpadkov in izčrpavanjem naravnih virov.

»Ladijski kontejnerji predstavljajo inovativno priložnost za gradnjo, ki ne le reciklira obstoječe materiale, temveč tudi omogoča preoblikovanje teh industrijskih komponent v estetsko privlačne in funkcionalne arhitekturne objekte. So prilagodljivi in omogočajo univerzalni modularni pristop k arhitekturi. Na ta način rešujejo številne izzive, s katerimi se soočajo različne družbe.«

Na novinarski konferenci je mag. Marko Koprivc, državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj poudaril ključno vlogo ministrstva pri uveljavljanju trajnostnih pristopov in pomembnost krožnega gospodarstva. Izpostavil je ključno točke, kot so podpora trajnostnemu razvoju, saj je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ključni akter pri oblikovanju politik, ki spodbujajo trajnostni razvoj Slovenije. To vključuje spodbujanje praks, ki zmanjšujejo obremenitev okolja in povečujejo uporabo obnovljivih virov, med drugim tudi skozi financirane projekte Norveškega finančnega mehanizma. Izpostavil je, da krožno gospodarstvo lahko prispeva k lokalnemu razvoju, zmanjšanju regionalnih neenakosti in ustvarjanju delovnih mest.
Država bo tudi v prihodnje podpirala tovrstne projekte in podpirala promocijo krožnega gospodarstva, je še dodal mag. Marko Koprivc:

Dr. Jure Kotnik je svetovno priznan arhitekt kontejnerske gradnje. Prikazal je inovativnost ladijskih kontejnerjev v arhitekturi in njihovo ključno vlogo pri krožnih konceptih in izpostavil, da ladijski kontejnerji predstavljajo inovativno priložnost za gradnjo, ki ne le reciklira obstoječe materiale, temveč tudi omogoča preoblikovanje teh industrijskih komponent v estetsko privlačne in funkcionalne arhitekturne objekte. Poudaril je njihovo prilagodljivost in univerzalnost modularnega pristopa k arhitekturi in njihov potencial za reševanje različnih izzivov, s katerimi se soočajo različne družbe. Dr. Kotnik je končal s poudarkom na navdihujočih vidikih kontejnerske gradnje in njenem potencialu za oblikovanje trajnostne in estetsko privlačne prihodnosti v arhitekturi po principu krožnega gospodarstva. Spodbudil je k razmišljanju o tem, kako lahko ta pristop prispeva k reševanju globalnih izzivov kot so podnebne spremembe in pritiski na naravne vire.

Opremljene kontejnerje si lahko ogledate na lokaciji Tuncovec v Rogaški Slatini (Foto: RŠV)

Dr. Klavdija Rižnar, vodja projekta, ZRS Bistra Ptuj je predstavila razvoj in implementacijo trajnostnih rešitev na primeru projekta StudioKroG. Izpostavila je glavne cilje projekta, vključno z njegovim prispevkom k trajnostni gradnji, spodbujanju krožnega gospodarstva in izboljšanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih. Poudarila je, kako projekt usmerja svoje prizadevanje v uresničevanje teh ciljev. »Projekt StudioKroG predstavlja prvi demonstracijski center krožnega gospodarstva na primeru ponovne uporabe rabljenih ladijskih kontejnerjev kot gradbenih elementov in konkretizirane ponovne uporabe in re-dizajna odpadkov na ravni opremljanja tako interierja kot eksterierja mobilnega objekta studioKroG. Trajnostne rešitve se prilagajajo specifičnim potrebam in okoljskim izzivom lokalnih okolij, kar je dodana vrednost projekta StudioKroG.«
Kot pravi Rižnarjeva, je prva investicijska faza projekta StudioKrog gotova, demonstracijski center v prostorih kontejnerja je zdaj pripravljen da sprejme prve goste, za izobraževanja, okrogle mize in različne druge dejavnosti:

Dr. Marinka Vovk, vodja Investicije StudioKrog, Center ponovne uporabe je udeležence popeljala skozi praktično izvedbo krožnih konceptov, pri čemer je izpostavila krožne pristope. Govorila je o novih trendih in pristopih, ki jih uporablja projekt StudioKroG, kot so energetska učinkovitost, uporaba obnovljivih virov energije, »waste design«, industrijska simbioza, minimizacija odpadkov ter spodbujanje motivacije za povečano razumevanje krožnega gospodarstva s praktičnimi prikazi. »StudioKrog je največja priložnost za izboljšano razumevanje krožnega gospodarstva, od nabave odvečnih ladijskih kontejnerjev, ki se zaradi globalizacije kopičijo po pristaniščih in skladiščih, do globalnega problema odpadnega tekstila, ki ima tehnološko rešitev v tekstilni izolaciji, kakor tudi rabljeno in odvečno stavbno pohištvo in oprema, ki s transformacijo preide v uporabne izdelke. Obe lokaciji investicije, Slovenske Konjice in Rogaška Slatina, sta demonstracijska centra z »nič novega«, imata zeleno streho, solarne panele, tekstilno izolacijo in predstavljata konkretizacijo krožne rabe virov.« 
Gradnja je potekala v štirih fazah, še razlaga dr. Marinka Vovk:

Kontejnerji omogočajo modularno gradnjo, lahko jih kombiniramo drugega ob drugega in gradimo tudi v nadstropjih. (Foto: CPU)

Polona Kukovec Lakota iz RRC Ormož je povzela ključne ugotovitve ozaveščanja o krožnem gospodarstvu in zmanjševanju ogljičnega odtisa. »Okoljsko obveščanje lahko poveča ozaveščenost ljudi o okoljskih vprašanjih, kar vodi k bolj trajnostnim odločitvam,« je poudarila.

Da projekt StudioKroG ni le teorija, temveč učinkovita praksa, so se udeleženci novinarske konference tudi prepričali, ko so vstopili v embalažo, ki jo kontejnerji opravljajo in si ogledali tri 12 m in enega 6 m ladijske kontejnerje v vertikalni in horizontalni postavitvi, v površini 100 m2. V praksi so se prepričali, da uporaba arhitekture ladijskih zabojnikov omogoča učinkovito izkoriščanje obstoječih virov, spodbuja trajnostno gradnjo ter prispeva k zmanjševanju odpadkov in okoljske obremenitve, kar je ključnega pomena za krožno gospodarstvo.

Skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo
V projektu studioKroG, ki promovira krožno rabo virov, kot vodilni partner sodeluje Znanstveno - raziskovalno središče Bistra Ptuj, kot partnerji pa sodelujejo še CPU, d.o.o., OKP Rogaška Slatina d.o.o., RRC Ormož, FONIX. 
Projekt StudioKroG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 776.975,00 evrov.
 
@EEANorwayGrantsSlovenia

@EEANorwayGrants 

Naročena vsebina