februar 9, 2022

Toplarna Celje vzor za nove sežigalnice komunalnih odpadkov po državi

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je to popoldne obiskal Toplarno Celje, edino napravo za sežig predhodno obdelanih komunalnih odpadkov v državi, s katero omogočajo daljinsko ogrevanje za okoli 7000 odjemalcev v Celju. Toplarna, nad katero bdi Energetika Celje, je po ministrovih besedah primer dobre prakse, ki bo služila vzpostavitvi novih tovrstnih obratov po državi.

Minister Andrej Vizjak je ob obisku Toplarne Celje dejal, da so interes za vzpostavitev novih obratov za sežig komunalnih odpadkov izkazali v Ljubljani, Mariboru in Kočevju. (Foto: Radio Štajerski val)

Toplarna Celje deluje od leta 2008 in je edina tovrstna sežigalnica odpadkov v naši državi. Toplota, ki nastaja pri termični obdelavi oz. zmanjševanju količin odpadkov in blata iz čistilne naprave, se uporabi za proizvodnjo toplotne in električne energije. Okoljski minister Andrej Vizjak je ob današnjem obisku Toplarne Celje dejal, da je epidemija koronavirusa med drugim razgalila nekatere slabosti v Sloveniji na področju ravnanja z odpadki in to, da smo na področju termične obdelave odpadkov povsem nesamozadostni. Dejal je:



S toploto iz Toplarne Celje se na daljinsko ogrevanje greje okoli 7000 odjemalcev.

Pri tem je kot primer dobre prakse proizvodnega obrata za termično obdelavo komunalnih odpadkov izpostavil Toplarno Celje, ki bo pomagala pri vzpostavitvi tudi ostalih tovrstnih objektov po državi.



Vizjak je kot predpogoj za podelitev koncesij in vzpostavitev novih sežigalnic izpostavil:



Vizjak pričakuje, da bo uredba o podelitvi koncesij za sežiganje mešanih komunalnih odpadkov vladi v obravnavo posredovana še ta mesec, nato bo sledil javnih razpis za dodelitev koncesij. Kdaj točno bodo nove sežigalnice zgrajene, Vizjak ne more napovedati, računa pa, da v tej, torej aktualni, finančni perspektivi.
Toplarna Celje 80 odstotkov toplote za daljinsko ogrevanje v Celju zagotavlja iz termične obdelave komunalnih odpadkov, torej sežiga teh odpadkov, drugi vir je nabava toplote iz Furnirnice Merkscha, kjer imajo veliko kotlovnico na biomaso, zadnji in rezervni vir je zemeljski plin, ki predstavlja najmajši delež, hkrati pa razlog za podražitev daljiunskega ogravanja tudi v Celju. Direktor Energetike Celje, ki upravlja s toplarno Aleksander Mirt razlaga:



Kaj pa ob termični obdelavi komunalnih odpadkov konča v zraku in okolju v primeru celjske Toplarne? Dr. Filip Kokalj iz Katedre za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo na Univerzi v Mariboru pojasnjuje:



Dodaja, da mejne vrednosti težkih kovin, ki jih dovoljuje zakonodaja, v letih obratovanja Toplarne Celje niso bile nikoli presežene. Toplarna Celje ima sicer kapaciteto obdelati do 40 tisoč ton odpadkov letno. Trenutno okoljevarstveno dovoljenje omogoča obdelavo 30 tisoč ton odpadkov, a si prizadevajo količino povečati. Celjski župan Bojan Šrot:


(NS)