Odvetnik, poet, doktor Fig, France Prešeren

08.02.2019

Prešeren je svoja dela leta 1846 izdal v zbirki Poezije. (Foto: Štajerski val)

8. februar, slovenski kulturni praznik, je dan, ko se spominjamo Franceta Prešerna. Poeta, ki je v slovenščini sestavljal sonete, gazele, balade, romance in druge poezije. Da je neponovljiv, dokazujejo tudi podatki Statističnega urada. Zbrali smo nekaj zanimivosti o ljudeh, stvareh in krajih, povezanih z največjim slovenskim pesnikom.

Eden in edini France Prešeren
France Prešeren sta ime in priimek, ki ju v paru verjetno poznamo vsi Slovenci. Čeprav vsak zase nista tako pogosta. Ime France ima po podatkih Statističnega urada RS iz lanskega januarja v rojstnem listu vpisanih 316 Slovencev, ki so povprečno stari skoraj 61 let. Največ staršev je svoje otroke tako namreč poimenovalo med letoma 1951 in 1960, od leta 1991 pa ime ni več med priljubljenimi, čeprav se tu in tam še pojavi. Od leta 2011 do leta 2017 je bilo denimo rojenih pet Francetov. Sicer je ime najbolj pogosto v Osrednji Sloveniji, kjer je 147 Francetov, nobenega Franceta pa ni v Pomurju. Tudi priimek Prešeren se sicer največkrat pojavlja v osrednjeslovenski statistični regiji. Največ Prešernov, 106, je lani živelo na Gorenjskem. Sicer je priimek šele 1064. po pogostosti v državi, lani ga je nosilo 345 Slovencev. Nikomur med prebivalci Slovenije pa starši niso dodelili kombinacije imena in priimka največjega slovenskega pesnika.

O, Vrba …
… srečna, draga vas domača, je začetni verz pesmi, ki jo je Prešeren posvetil svojemu rojstnemu kraju. Domača vas je le ena, Vrba pa so svojemu rojstnemu kraju rekli prebivalci treh naselij. Poleg Prešernove Vrbe v občini Žirovnica, kjer so statistiki med prebivalci lani našteli emancipirano število prebivalcev – 101 moškega in 101 žensko, obstajata tudi Vrba v občini Lukovica in še ena v občini Dobrna.

Ne železna, Prešernova cesta
Ljudi, ki so pomembno zaznamovali našo zgodovino in razvoj, se spominjamo na številne načine. Eden od njih je, da njihovo ime nadenemo ulicam. V Sloveniji je tako kar 45 Prešernovih ulic in 15 Prešernovih cest, po Prešernu se imenujejo trije trgi, in še Trg Prešernove brigade. Ti naslovi imajo skupaj 1728 hišnih številk, na njih pa živi 8640 ljudi. Nekateri so morda s Prešernom povezani še kako drugače – pri nas so namreč po pesniku poimenovani tudi vrtec, gimnazija in štiri osnovne šole. Spomin na pesnika, ki je dokazal, da se slovenščina v pesništvu lahko kosa s takrat opevanimi evropskimi jeziki, ohranjamo tudi z upodobitvijo na denarju. Njegova podoba je bila natisnjena na tolarskem bankovcu za 1000 evrov. Sprememba valute je Prešerna zaobšla – danes je upodobljen na kovancu za dva evra. Še en zelo živ spomin na pesnika pa je sedma kitica njegove Zdravljice, ki je dala besedilo slovenski himni.

Doktor Fig
Prešerna so otroci, ki jim je rad delil fige, začeli klicati doktor Fig. Ta obmorski sadež je pri nas še vedno priljubljen. Lani smo od januarja do oktobra v Slovenijo uvozili za dober milijon evrov svežih in suhih fig. Največ, za slabih 350.000 evrov, jih je prišlo iz Turčije. Nekaj smo jih tudi uvozili, največ fig smo iz Slovenije poslali v Avstrijo – za približno 54.000 evrov. (TMG, vir: SURS)




Štajerski val v sliki