avgust 9, 2023

PO POPLAVAH SOLZE IN OBUP, A TRDOŽIVI SAVINJČANI SE NE DAJO

Zgornja Savinjska dolina: Adrenalin popušča, kristalizira se resnična razsežnost katastrofe

Minil je že peti dan odstranjevanja posledic po poplavah, a delu še ni videti konca. Posebno v Zgornji Savinjski dolini, kjer je hudourniška voda prizadejala najhujše posledice. Ujma, kot je ne pomnijo ljudje. Adrenalin popušča, kristalizira se resnična razsežnost katastrofe. Med ljudmi je moč čutiti hkrati radost in obup. Borba z nanosi poplavne vode je namreč trdoživa, a je med ljudmi znova okrepila solidarnost. 

Po opustošenih krajih je vse več slovenskih zastav - kot znak, da je Slovenija znova stopila skupaj (Foto: Štajerski val)

Avtomobili različnih, tudi tujih registrskih oznak se po Zgornji Savinjski dolini prebijajo tako številčno kot na višku turistične sezone. Prostovoljcev ne manjka, tako v organiziranih skupinah, kot tudi posameznikov. Najprej se ustavim v Mozirju, kjer zbirajo pomoč za celotno dolino. Tamkajšnja športna dvorana je polna škatel s hrano, čistili, oblačili, tehničnim blagom ... Vsem, kar ljudje zdaj najbolj potrebujejo. Prostovoljka Karitasa Vanda Jurkovnik pravi:

Ob odhodu srečam prostovoljce s terenskimi vozili. Povedo, da pomoč vozijo v kraje, ki so še vedno nedostopni po običajnih poteh. Med njimi je tudi Primož Planovšek:

V Mozirju je zbirni center za celotno Zgornjo Savinjsko dolino (Foto: Štajerski val)

Domačini so razlivanja Savinje vajeni, a petkova poplava je presenetila vse
Domačini so razlivanja Savinje sicer vajeni, tudi na tokratne napovedi so se pripravili in stvari umaknili v višje prostore, v zgornja nadstropja. A petkova poplava je s svojo razsežnostjo presenetila vse. Opustošilo je celo višja nadstopja hiš, voda pa pogoltnila velik del premoženja. Tudi sam sem z očmi pozorno premeril vsako sled vode na fasadah in ugotavljal, da presega mojo, niti ne tako skromno višino. V nekaj minutah je poplavilo tudi hišo načelnice Upravne enote Mozirje Milene Cigale

Nemoč ob divjanju narave je občutil tudi upokojeni obrtnik Ivan Krefl. V Nazarjih je zdaj izobesil slovensko zastavo, saj verjame v solidarnost med sodržavljani:

Črta na fasadi hiše je jasna sled višine poplavne vode (Foto: Štajerski val)

Ob vse bolj mirni, a še vedno kalni Savinji, si težko predstavljaš, da je ta ista voda pred dnevi uničevala mostove, premikala tovornjake in celo velike zaplate asfalta. Pod težko vodo ob sotočju Savinje in Drete so jo med drugim skupili tudi nazarski dom kulture, glasbena šola in gasilski dom.

Prisoten je strah, propad podjetij bi pomenil socialno katastrofo
Odpravljanje posledic poteka že peti dan. Vidno utrujen je tudi župan Nazarij Matej Pečovnik. V občini sicer ni popolnoma porušenih stavb, a je škoda na objektih vseeno velika. Skrbita ga tudi industrijski in obrtniški sektor, ki sta v Nazarjah izjemno močna. Župan upa na državno pomoč, saj bi propad podjetij pomenil socialno katastrofo ne le za lokalno prebivalstvo, pač pa tudi za delavce od drugod. Ob tem dodaja:

Obrtniki z obupom gledajo na uničeno večletno delo, celo družinsko zapuščino, ki jo je odplavila voda. Stilni mizar Lojze Jure Prepadnik ter Matjaž Filčič, ki izdeluje in prodaja ribiško ter lovsko opremo, pravita:

Ob stavbi, pred katero v kaotičnem stanju slonita dva nanešena avtomobila, srečam Valentino Lozar, direktorico Zaposlitvenega zavoda Ruj. Ta med drugim spodbuja socialno vključenost invalidov, ko ti po koncu šolanja vstopijo na trg dela. Njihova glavna dejavnost je brizganje plastike. Zavod je pred kratkim z veliko investicijo uresničil upanje dolgih let. Ena noč je spremenila vse:

Škode še niso uspeli popisati, a Lozarjeva dodaja:

Nič čudnega ni, če v blatnih naplavinah mimo tebe priplava paprika, limona, tetrapak mleka ... Voda je namreč dosegla tudi številne trgovine in restavracije, ki zdaj skozi vitrine kažejo le klavrno podobo nekdanjega sijaja. 

Blato v enem od nazarskih supermarketov (Foto: Štajerski val)

Pod vodo tudi nazarski gasilci
Ob vse bolj mirni, a še vedno kalni Savinji, si težko predstavljaš, da je ta ista voda pred dnevi uničevala mostove, premikala tovornjake in celo velike zaplate asfalta. Pod težko vodo ob sotočju Savinje in Drete so jo med drugim skupili tudi nazarski dom kulture, glasbena šola in gasilski dom. Predsednik PGD Nazarje Boštjan Cigale:

Škode še niso uspeli popisati, saj so z vsemi svojimi silami trenutno pri reševanju krajanov in njihovega imetja. V minulih dneh so sicer tudi v Zgornjo Savinjsko dolino prišle enote Slovenske vojske, ki že pomagajo pri odstranjevanju posledic. Že pregovorno solidarnost Slovencev pa potrjujejo številni prostovoljci, ki, kot Mojca Brezovnik, delajo za isti cilj, četudi se med seboj ne poznajo:

Četudi sem na terenu srečal tako upajoče kot obupane, je v vseh enotna trdoživost. O tem se dodobra prepričam ob obisku starejšega para v vasi Rore, tik pred cestno zaporo proti Lučam. Deroča Savinja je spodjedla skoraj ves lapor pod podpornim zidom pod hišo. Ta zdaj stoji le še na skali, pod njo pa nekajmetrski prepad do reke. A sogovornika ostajata tam, v veri, da bo njun dom vzdržal.

Pripadniki Slovenske vojske v Zgornji Savinjski dolini (Foto: Štajerski val)

Pomagajo prostovoljci od vsepovsod, pregovorna solidarnost Slovencev še kako drži
Ob cesti so povsod parkirani avtomobili ljudi, ki so nesebično priskočili na pomoč. Med ulicami je slišati številna narečja, vse več je izobešnih slovenskih zastav. Človeka vse to navda s posebnimi občutki, ki jih pogosto enačimo s ponosom. Četudi sem na terenu srečal tako upajoče kot obupane, je v vseh enotna trdoživost. O tem se dodobra prepričam ob obisku starejšega para v vasi Rore, tik pred cestno zaporo proti Lučam. Deroča Savinja je spodjedla skoraj ves lapor pod podpornim zidom pod hišo. Ta zdaj stoji le še na skali, pod njo pa nekajmetrski prepad do reke. A sogovornika ostajata tam, v veri, da bo njun dom vzdržal. Ker jima kaj drugega niti ne ostane, pravita.

Vsak kilometer ceste od Ljubnega proti Lučam je slabše prevozen (Foto: Štajerski val)

Hitro uničenje, dolgotrajna obnova
Prva faza odstranjevanja nanosov poplavne vode bo trajala še nekaj dni. Mnogi Zgornjesavinjčani še vedno čakajo na najbolj osnovno pomoč. Sanacija bo korak v prihodnosti, ki še ni datirana, vsakakor bo dolgotrajna. In do takrat bo prišel prav vsak par rok. A koordinatorji vseeno naprošajo, naj bodo vsi prihodi na pomoč, napovedani, koordinirani. Preveliko število ljudi na delovišču lahko namreč prinese tudi dodatne skrbi.

Za konec ... Niso le puhlice, ko ljudje s terena povedo, da je realnost na poplavljenih območjih še hujša, kot na fotografijah. Je huda, a ob vsej iskreni solidarnosti tudi preprosto lepa. Še eno tako diametralno nasprotje v silovitosti katastrof, ki so - znova, kdo bi razumel - najtrdnejše vezivo skupnosti. (ViP)