april 20, 2022

SKUPAJ, KAKO PA DRUGAČE

Zdravko Počivalšek od blizu

Zdravka Počivalška najbolj poznamo kot politika, trenutno v vlogi podpredsednika aktualne vlade in gospodarskega ministra. Na čelu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je že osmo leto. Živi na svoji kmetiji v Olimju, od koder se vsak dan vozi v Ljubljano in še vedno z veseljem poprime za kmečka opravila. 

Zdravko Počivalšek, aktualni gospodarski minister in podpredsednik vlade, na tokratnih volitvah kandidira na listi Povežimo Slovenijo.

Kljub temu, da vas poznamo in v politiki spremljamo že nekaj časa, se našim bralcem najprej predstavite. Kdo je Zdravko Počivalšek?
Najprej sem oče. Potem ljubitelj Kozjanskega in ljubitelj živali, kmetovalec in tudi motorist. Sicer pa bi zase dejal, da sem nekdo, ki si želi, da bo Slovenija uspešna, nekdo, ki je delal v gospodarstvu in nato šel v v politiko.

»Kar se dela tiče, me najbolj zaznamuje moje prepričanje, da največ štejejo dejanja. V svoji profesionalni karieri sem prevzemal podjetja v težavah in jih uspešno saniral – do sedaj štiri. Vedno podpiram pristop, ki je usmerjen k ciljem in rezultatom.«

Ob vznožju Kozjanskega hribovja ste preživljali tudi rano mladost, zato je današnje življenje na stičišču družinskih korenin toliko pristnejše. Vidite velik pomen v tem, da ste si s sokrajani blizu? 
Čeprav se zaradi mojega natrpanega urnika vidimo bolj malo, s krajani živimo v velikem sožitju. Dajejo mi občutek varnosti. Vsi vemo vse o vseh in če bi bilo na domačiji, ko me ni doma, karkoli narobe, bi za to zagotovo poskrbeli sosedje.

Zdravko Počivalšek živi na svoji kmetiji v Olimju, kjer še vedno z veseljem, kadar mu službene obveznosti dopuščajo, poprime za različna kmečka opravila. 

V politiko ste vstopili na povabilo. Sami tudi poudarjate, da ste v to vstopili naivno. Kako se spominjate začetkov v politiki?
Najprej moram povedati, da sem Miru Cerarju hvaležen, da me je leta 2014 povabil v politiko. Pred tem sem bil na strani tistih, ki so imeli veliko povedati, kaj bi morali politiki narediti in kako bi morali ravnati ministri. Miro je prvi pred mene postavil izziv, da stopim na drugo stran in skušam to, kar sem govoril, uresničiti.
Prva štiri leta sem opravil kot nečlan stranke. Tudi na zadnje volitve sem šel kot nečlan stranke in dobil znotraj tedanjega SMC največ glasov, 100 odstotkov več od povprečja stranke in 40 odstotkov več kot drugi za mano. Delali smo relativno mirno, dokler ni prišlo do padca vlade in začetka epidemije. Takrat so se začeli tudi resni politični napadi, ki pa niso imeli opraviti ničesar z mojim delom. 

Gospodarski minister ste že osem let. Kaj vse je zaznamovalo to obdobje?
Verjetno daleč največji izziv je bila epidemija, saj smo se morali odzivati izjemno hitro. Tu sem ponosen, da smo s protikoronskimi ukrepi uspeli ohraniti večino delovnih mest in dobro kondicijo gospodarstva, zagotovili socialno stabilnost in s tem visoko raven domače potrošnje. S ponosom povem, da smo v desetih protikoronskih paketih pripravili šest milijard pomoči, od tega je šlo 2,3 milijardi evrov v gospodarstvo, in da smo lani imeli 8,1-odstotno rast, letos okoli 5-odstotno, ter da imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti. 

»V Sloveniji je končno dozorelo spoznanje, da brez gospodarstva ni standarda, ni kulture, ni športa. Po drugi strani pa si ne zatiskamo oči, da ima Slovenija veliko težav. Zato je še kako pomembno, kakšni ljudje bodo izvoljeni v državni zbor. Izbira je jasna: ali taki, ki bodo poglabljali razdeljenost, ali pa taki, ki bodo iskali poti povezovanja.« 

Kandidirate v 7. volilni enoti, blizu doma, kamor se vedno radi vračate. Kje vidite prednosti in pomanjkljivosti tega okolja?
Največja prednost so definitivno ljudje, ki živijo v teh krajih. Naši podjetniki so že dokazali, da je življenje v manjših krajih prednost in ne ovira. Če bomo sledili tej logiki, lahko z dobrimi zgledi postavljamo vzore za celo Slovenijo. Izraz pomanjkljivosti pa raje nadomeščam z izrazom priložnosti.

Živimo v času velike razdvojenosti v politiki, kar se nato prenaša tudi na državljane. Kako preseči te delitve?
Verjamem, da ljudje v resnici niso razdeljeni do te mere, da ne bi znali delati skupaj. Je pa treba to politično logiko bolestne razdeljenosti čim prej obrniti, drugače se nam slabo piše. Nekje drugje sem že dejal, če je normalno stanje, da ne sodeluješ s polovico države, s polovico poslancev v DZ, potem si vrnitve v tako “normalno” stanje niti približno ne želim. S Povežimo Slovenijo vsakodnevno dokazujemo, da se da tudi drugače. Najpomembnejše pri naši zgodbi je, da mi ne samo govorimo o povezovanju, ampak ga tudi izvajamo, in ne samo govorimo o preseganju razlik, ampak to tudi dokazujemo v praksi. 
24. april je pomemben dan za Slovenijo in volivci se lahko takrat odločijo, da bodo od svojih politikov zahtevali povezovanje in sodelovanje.

 Naročnik vsebine je Stranka Konkretno.