37 sekund premalo za Titanik

14.04.2019

Titanik – ladja, ki je namesto po zvezdah posegla le po njihovem odsevu na gladini Atlantika. (Foto: ThoughtCo)

Ponoči bo minilo 107 let od potopa slavnega Titanika. 14. aprila 1912 ob 23.40 je parnik trčil ob ledeno goro ter s 1503 potniki in člani posadke potonil dve uri in štirideset minut za tem. Zgodba o luksuzni čezoceanki, ki je navdihnila tudi z oskarjem nagrajeni film, pa je živa še danes. Za oživitev spomina na Titanik smo zbrali nekaj zanimivosti o njem.

Ladja za prestiž
Titanik je bil dolg kar 270 metrov, širok 28 metrov in visok 53 metrov. Med plovbo je izpodrinil kar 66.000 ton vode. Bil je največja ladja, ki so jo ljudje zgradili do takrat. Čeprav si je marsikdo tega želel, pa parnik pa ni bil zgrajen, da bi bil najhitrejši. Ljudje, ki so ga zasnovali, so veliko pozornosti namenili luksuznim detajlom za potnike prvega razreda. Tako so lahko med plovbo zaplavali v bazenu, se sprostili v turških termah ali se razgibali na igrišču za skvoš. Za ljubljenčke petičnežev pa so bili na krovu urejeni pesjaki.

giphy

H kosilu ali večerji so sedli v restavracijo Ritz, ki je bila urejena po zgledu istoimenske restavracije v Londonu. Zadnja večerja, ki so jo v njej postregli potnikom prvega razreda, je bila sestavljena iz kar desetih hodov. Med drugim so bili na meniju ostrige, kaviar, jastog, prepelica in losos. Na krovu je bilo za premožne potnike tudi 20.000 steklenic piva, 1500 steklenic vina in 8000 cigar. Ob tem so lahko prebirali časopis Atlantic Daily Bulletin, ki so ga vsak dan natisnili na krovu ladje. V njem so bile zbrane glavne novice, oglasi, cene delnic, izidi konjskih dirk, družabne novice ter dnevni meni.

giphy

Popolno nasprotje je bilo potovanje v tretjem razredu. Tamkajšnji potniki niso imeli zasebnih kopalnic, temveč le skupno kopalnico s tremi banjami, ki si jo je delilo 700 ljudi. Nekatere številke so bile sicer tudi v podpalubju visoke. Titanik je vsak dan pokuril 600 ton premoga. Vsak dan je parnik v Atlantski ocean izpustil 100 ton pepela. Za ogenj v pečeh je skrbelo 176 delavcev.

giphy

Izpustili vajo z rešilnimi čolni
Številke pa so bile na žalost prenizke pri rešilnih čolnih. Na krovu je bilo 1316 potnikov in 885 članov posadke ter le 20 rešilnih čolnov. V enem je bilo prostora za od 40 do 60 ljudi, skupno torej 1178 ljudi. Ko so potnike začeli v njih spuščati z ladje, pa čolnov niso napolnili do konca. Če bi bili, bi bila številka preživelih precej višja od 705.

Prav na dan trčenja v ledeno goro naj bi bila na Titaniku vaja vkrcavanja v rešilne čolne, vendar jo je kapitan Smith iz neznanega razloga preklical. Številni verjamejo, da bi vaja rešila marsikatero življenje. Med vkrcanjem na rešilne čolne je na Titaniku veljalo pravilo »najprej ženske in otroci«. Med srečneži v čolnih pa sta bila tudi dva psa, ki sicer nista zasedla veliko prostora, saj je bil eden pasme pomeranec, drugi pa pekinezer.

Spregledani ognjemeti
Od trenutka, ko so mornarji v opazovalnicah opazili ledeno goro, je posadki Titanika ostalo le 37 sekund, da se oviri izogne. In čeprav je bil ukaz, da ladjo obrnejo v levo in motorje poženejo vzvratno, za izogib ni bilo dovolj časa.

giphy

Zjutraj je Titaniku na pomoč priskočila ladja Carpathia. A je bila že približno uro po trčenju bližje ladja Californian. Njena posadka je kapitana opozorila na nenavadne svetlobne signale na nebu, a se kapitan nanje ni odzval. Ker se je radijski operater Californiana že odpravil spat, ko je Titanik začel toniti, so klice na pomoč slišali šele zjutraj, ko se je nanje že odzvala Carpathia.

Titanik je tonil ob glasbi
Na krovu Titanika je bil osemčlanski orkester, ki ga je vodil violinist Wallace Hartley. Njegovi člani so se pred potjo morali naučiti 350 skladb v pesmarici, ki so jo ob vkrcanju prejeli potniki prvega razreda. Medtem ko je ladja tonila, so na palubi igrali glasbo iz pesmarice in večina jih je potonila z ladjo. Preživeli so povedali, da je bila zadnja skladba, ki so jo zaigrali K tebi želim, moj Bog ali valček Jesen.

Dolgo izgubljen
Čeprav potop Titanika ni bil skrivnost, je trajalo kar 73 let, preden je ameriški oceanograf Robert Ballard našel njegove razbitine. Odkril jih je 1. septembra leta 1985. Najdišče je danes pod Unescovo zaščito, sprednji in zadnji del ladje pa na dnu ležita približno 600 metrov narazen.

giphy

Več kot en film
Verjetno vsakdo pozna film Titanik iz leta 1997 s Kate Winslet in Leonardom DiCapriem v glavnih vlogah, ki nam je dal eno najbolj prepoznavnih ljubezenskih zgodb na velikem platnu.

giphy

Njegovi ustvarjalci pa niso bili prvi filmarji, ki jih je navdihnila tragična čezoceanka. Prvi film je bil po Titanikovi zgodbi posnet že maja leta 1912, le mesec dni po tem, ko je ladja potonila. V njem je zaigrala Dorothy Gibson, igralka, ki je nesrečo preživela. Filma po dogodkih na krovu nepotopljive ladje sta bila posneta tudi v letih 1953 in 1958. Leta 1996 pa se je na malih ekranih predvajala televizijska mini serija o slavni ladji. (TMG, vir: ThoughtCo)




Štajerski val v sliki