Celjani želijo bolj čisto in varno okolje

22.10.2019

Nikjer v Sloveniji ni toliko civilnih iniciativ, ki se ukvarjajo z okoljem, kot v Celju, je na novinarski konferenci poudaril Sandi Sendelbah iz Odprtega Celja. (Foto: Štajerski val)

Predstavniki več civilnih iniciativ so to dopoldne v Celju spregovorili o okoljskih problemih, na katere vsak zase opozarjajo že leta. Ob tem vsi izpostavljajo neposluh lokalne oblasti.

Na skupni novinarski konferenci so spregovorili predstavnik Civilne iniciative Celje Boris Šuštar, zagovornica zelenega in živega v Celju Irena Ašič, Nataša Brežnik in Iztok Slak iz Društva za našo vas Lopata, predstavnik stanovalcev Delavske ulice Štefan Plavčak in predstavnika Odprtega Celja.

Slovenski Černobil
Že vrsto let so pereča tema onesnaženi zrak, zemlja in voda. V njih so prekoračene vrednosti kadmija, bakra, cinka, arzena in svinca. Boris Šuštar iz Civilne iniciative Celje knežje mesto označuje kar za slovenski Černobil:

Najbolj kritično je območje Stare Cinkarne. Tam je, kot pravi Šuštar, na 17 hektarjih kar milijon in pol kubičnih metrov večinoma nevarnih odpadkov, ki segajo devet metrov globoko. Kljub temu imajo ljudje tam in v bližnji okolici, ki prav tako ni neoporečna, vrtove, njive in travnike. Zato je Šuštar prepričan, da otroci v celjskih šolah in vrtcih na jedilnikih ne bi smeli imeti lokalno pridelane hrane:

Gojenje in uživanje lokalno pridelane hrane je prepovedal tudi Inštitut za varovanje zdravja, ki je, kot je na novinarski konferenci še poudaril Šuštar, svetoval tudi mokro čiščenje notranjih prostorov. Na nevarnosti v zemlji, zraku in vodi, so opozarjale tudi analize Zavoda za zdravstveno varstvo Celje:

Hrupna orodjarna
Ne le onesnaženje, prebivalci Delavske ulice opozarjajo tudi na hrup, ki ga povzroča proizvodnja Emo orodjarne. Orodjarna se, kot pravi predstavnik stanovalcev Štefan Plavčak, hitro širi, zato so njeni proizvodni prostori vse bližje stanovanjskim stavbam. Stiskalnica je denimo od hiše oddaljena le 60 metrov. Orodjarna pa uporablja tudi vse bolj zmogljive naprave, ki so zato vse glasnejše.

Tudi Plavčak opozarja na neposluh občine.

Želijo manj hrupa in varnejše okolje
Na drugem koncu mesta, na Lopati, so zainteresirani prebivalci ustanovili Društvo za našo vas Lopata, ki je junija letos nasledilo civilno iniciativo. Društvo opozarja na hrup z avtoceste in presežne vrednosti prašnih delcev PM10. Območje je že tako degradirano in ga naj ne bi dodatno obremenjevali. Zato je prebivalce zmotila pobuda za pripravo Državnega prostorskega načrta, ki predvideva širitev Malega logističnega centra Lopata podjetnika Petra Piška. Dodati mu želi namreč parkirišče za 70 tovornjakov, kar bi promet ter hrup in onesnaženje, kot pravijo, še povečalo. Nataša Brežnik in Iztok Slak:

Društvu se sporno zdi tudi, da bo izvoz z avtoceste do logističnega centra sofinancirala država, kljub temu, da bo Piškovo parkirišče zasebno in plačljivo. Ob tem pravijo, da širitev centra prinaša tudi nevarnost zaradi plinovoda, ki je speljan med avtocesto in Lopato. Težki tovornjaki na takšnem področju namreč predstavljajo še večjo nevarnost.

V Celju šteje vsako drevo
Ireno Ašič, zagovornico zelenega in živega v Celju, moti protislovnost sečnje dreves, ki lahko pripomorejo k čistejšemu okolju v mestu, a jih pri sanacijah zemljin vedno prva odstranijo.

Vsem iniciativam je poleg zavzemanja za čistejše okolje in posledično boljše življenje v Celju skupno tudi, da lokalni oblasti očitajo, da jim ne prisluhne in ne ukrepa. Vprašanja iniciativ in društev smo posredovali tudi celjski občini, odziv pričakujemo v prihodnjih dneh. (TMG)




ODŠTEVAMO

dni ur min s


Štajerski val v sliki