Na Trebčah letos zadnjič prenašajo dvoživke
V Kozjanskem parku na cesti ob ribniku Trebče letos še zadnjič prenašajo dvoživke med pomladno selitvijo iz prezimovališč na mrestišče. Do konca leta bodo namreč na tem območju zgradili cestne podhode in trajne varovalne ograje. Pri prenašanju dvoživk so se jim pridružili občina, župan in občinski svetniki, vabijo pa tudi druge prostovoljce.
»Ribnik Trebče predstavlja pomembno mrestišče za tamkajšnje krastače, sekulje in rosnice, pa tudi pupke. Ker jim selitveno pot do ribnika prečka cesta, v Kozjanskem parku med pomladno selitvijo iz prezimovališč do mrestišč postavijo začasno varovalno ograjo, ki dvoživke varuje pred povozi. Skupaj s prostovoljci tudi zagotovijo, da varno pridejo na drugo stran, še posebej ob deževnih dnevih, ko je aktivnost dvoživk največja.«
Dvoživke varujejo pred povozi
Toplejše vreme je tudi na Trebčah pri Podsredi prebudilo dvoživke, ki so se iz svojih gozdnih prezimovališč množično napotile proti ribniku. "Ta predstavlja pomembno mrestišče za tamkajšnje krastače, sekulje in rosnice, občasno pa opazijo tudi kakšnega pupka. Ker pa jim selitveno pot do ribnika prečka cesta, smo v Kozjanskem parku tudi letošnje leto postavili začasno varovalno ograjo, ki dvoživke varuje pred povozi. Skupaj s prostovoljci nato zagotovimo, da varno pridejo na drugo stran. Pomoči smo še posebej veseli ob deževnih dnevih, ko je aktivnost dvoživk največja," razlaga Anja Bolčina iz Kozjanskega parka. Ker je Kolarjeva domačija z ribnikom na Trebčah v lasti občine Bistrica ob Sotli, so se po besedah Bolčine včeraj akcije prenosa dvoživk udeležili tudi župan Franjo Debelak, predstavnica občinske uprave in člani občinskega sveta občine Bistrica ob Sotli. Izkoristili so še zadnjo priložnost, saj bo akcija na tem cestnem odseku letošnje leto potekala zadnjič.
Pri prenašanju dvoživk na Trebčah so pomagali tudi župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak, občinski svetniki in članica občinske uprave. (Foto: Kozjanski park)
V načrtu cestni podhodi in učna pot
Do konca leta 2023 je namreč v okviru projekta LIFE AMPHICON načrtovana izgradnja cestnih podhodov in trajnih varovalnih ograj. "Ti ukrepi bodo omogočili varen prehod dvoživk do ribnika in nazaj do njihovih poletnih prebivališč. Njihove selitve namreč potekajo vse leto, vendar so kasneje v sezoni bolj razpršene in zato manj opazne, do povozov pa vseeno prihaja. Z začasnimi ograjami lahko preprečimo povoze na množičnih spomladanskih selitvah, s trajnimi ukrepi pa jih obvarujemo celo leto. Skupaj z že vzpostavljeno cono brez rib, ki bo omogočila uspešnejši razvoj mrestov in paglavcev do mladih živali, bodo ti ukrepi pripomogli k ohranjanju številčnosti populacij na tem območju," razlaga Bolčina in dodaja, da bodo ob ribniku v letošnjem letu uredili tudi učno pot, ki bo prikazovala življenje dvoživk, v Kolarjevi domačiji pa bodo vzpostavili Informacijski center za dvoživke. V njem bodo lahko obiskovalci spoznali dvanajst vrst dvoživk Kozjanskega parka in bližnjih območij Natura 2000.
»Da dvoživk pri prenosu ne poškodujemo, jih prijemamo z vlažnimi rokami, saj imajo zelo tanko in občutljivo kožo. Pred pričetkom prenašanja tudi ne smemo uporabljati razkužila za roke ali kakšnih krem. Uporabo rokavic odsvetujejo oziroma se lahko lahko uporabijo le takšne, ki dvoživkam ne škodujejo. Pazimo pa, da se po rokovanju z dvoživkami ne dotikamo oči, nosu, ust ali ran, saj lahko strup dvoživk draži sluznico. Po končani akciji si roke le umijemo z vodo in milom.«
Ob prenosu žab so v zaposleni v JZ Kozjanski park predstavili tudi projekt Life Amphicon. (Foto: Kozjanski park)
Prostovoljce na Trebče vabijo vsak večer
Zbirno mesto za prenašanje dvoživk je okoli 19.30 pri Kolarjevi domačiji, kjer udeleženci po navodilih zaposlenih v parku pregledajo postavljeno ograjo in najdene dvoživke z vedri prenesejo k ribniku. "Da dvoživk pri tem ne poškodujemo, jih prijemamo z vlažnimi rokami, saj imajo zelo tanko in občutljivo kožo. Pred pričetkom prenašanja tudi ne smemo uporabljati razkužila za roke ali kakšnih krem. Odsvetujemo uporabo rokavic pri pobiranju, saj lahko uporabljamo le takšne, ki dvoživkam ne škodujejo npr. nitrilne zaščitne rokavice brez pudra. Večina rokavic namreč vsebuje smukec, ki je za dvoživke škodljiv," svetuje Bolčina.
Na drugo strabn ceste so v enem večeru na varno prenesli okoli 50 dvoživk. (Foto: Kozjanski park)
Pri prenašanju pomembna higiena
Stik dvoživk z zdravo človeško kožo po navedbah Bolčine ni nevaren. "Pomembno je, da se po rokovanju z dvoživkami ne dotikamo oči, nosu, ust ali ran, saj lahko strup dvoživk draži sluznico. Po končani akciji si roke le umijemo z vodo in milom. Ker dvoživke močno ogrožajo nalezljive bolezni, ki jih lahko prenašamo z opremo, uporabljamo na eni lokaciji ista vedra. Ta na naši akciji zagotovimo mi, po uporabi pa jih tudi temeljito operemo in ustrezno razkužimo," še pravi Anja Bolčina. Dodaja, da je pomembno, da pri tem poskrbimo za svojo varnost in si zaradi bližine ceste nadenemo odsevne jopiče. Pozabiti pa ne smemo tudi na primerno terensko obutev in oblačila ter svetilko. (SP)
