september 26, 2019

Obzidje na Ponikvi skrivalo več tisoč skeletov

Zgodovina farne cerkve svetega Martina na Ponikvi sega v 11. stoletje. Od takrat so jo večkrat prezidali in dozidali. V času turških vpadov so ji dodali obzidje. Ko je iz takšnih ali drugačnih razlogov zmanjkovalo prostora na pokopališču, so mu dodali kostnico. Nato so nanj pozabili.

S tlakom okoli cerkve so pokazali, kje je bilo nekoč obzidje. (Foto: Štajerski val)

Na preteklost so znova naleteli leta 2010, ko so začeli urejati vaško jedro. Ko so urejali okolico cerkve, so našli nekdanje pokopališče, obdano s tabornim obzidjem s štirimi stolpi. Obzidje dokazuje, da ljudje skrbi za varnost niso prepuščali naključju ter so bili zanjo pripravljeni plačati več.

O obzidju piše tudi tajnik škofa, ki je okoli leta 1500 potoval mimo Ponikve. Čez čas, ko je zid ostal brez naloge, za katero je bil postavljen, so ga ljudje opustili. Morda tudi zaradi strahu oblasti pred organiziranim odporom izza obzidja taborniške cerkve.

Skoraj 3000 skeletov
Še prej pa je bilo znotraj obzidja pokopališče, kjer so bili grobovi tesno skupaj. »Skeleti so bili skoraj položeni drug na drugega,« opisuje ponkovski župnik Alojz Kačičnik, ki pravi, da je znotraj obzidja verjetno zmanjkovalo prostora. Nalezljive bolezni, zaradi katerih bi umrlo manj ljudi, so manj verjeten razlog. Tudi zato, ker naj bi takšne pokojnike zaradi strahu pred boleznijo pokopavali izven vasi. Ko je v okolici cerkve, ki je skozi leta postajala vse večja, so začeli prazniti grobove in okostja shranjevati v kostnico v enem od stolpov obzidja. Arheologi naj bi v njej našli od 2600 do 2900 skeletov.

Dediščina na ogled, da se ne pozabi
Ta mesec so dela na Ponikvi povsem zaključili. Za skelete iz kostnice so uredili grobnico na ponkovskem pokopališču. Obzidje, ki je v temeljih ohranjeno, so nakazali s tlakom iz rezanega kamna, ki sledi njegovemu tlorisu. Še vedno pa iščejo možnost, kam s predmeti, ki so jih našli ob skeletih – s steklenimi ali koščenimi jagodami rožnih vencev, križci in drugimi svetinjami. Ali bodo pripadli muzeju ali bodo razstavljeni kje na Ponikvi, še ni znano.

Več kot milijon evrov
Izkopavanja in urejanja okolice so na Ponikvi potekali v treh fazah. Prvo fazo leta 2012, vredno okoli 800.000 evrov, je s pomočjo evropskih sredstev financirala šentjurska občina. Druga, leta 2014, je stala 40.000 evrov. Zadnja, ki se je začela sredi leta 2017, pa je presegla načrte – stala je 206.000 evrov. Kljub prispevkom domačinov, poseku v gozdu, prispevku občine in pomoči Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je župnija v celoti še ni uspela poravnati.

Še več o najdbah in njihovem pomenu pa slišite v spodnjem pogovoru z Alojzom Kačičnikom. (TMG)

Povezani prispevki: 
NAJDBE NA PONIKVI PRESENETILE TUDI ARHEOLOGE 

Galerija slik

Datoteke

Alojz Kačičnik o najdbah