september 5, 2022

KAJA BICSKEY: Glasba je moj način življenja

Nedeljska srečanja

Glasbenica KAJA BICSKEY je vsestranski dar za glasbo podedovala po očetu,  genialnem glasbeniku Adamu Bicskeyu, virtuozu na cimbalah, pa tudi po mami. Glasbeno šolo je začela obiskovati s petimi leti. V Šmarju pri Jelšah je pustila številne sledi.

KAJA BICSKEY je izjemna glasbenica, ki je dar za glasbo podedovala po očetu, genialnem glasbeniku Adamu Bicskeyu, pa tudi po mami.

Od organistke v cerkvi do zborovodkinje
Kaja Bicskey je bila organistka pri svetih mašah v Šmarju in zborovodkinja Cerkvenega otroškega pevskega zbora Plamen, tri leta je vodila mladinsko vokalno skupino Hrup, šest let je kljub mladosti nadaljevala očetovo pot umetniške vodje šmarskega Big banda, vodila je tudi pevski zbor zaposlenih tamkajšnjega Doma upokojencev. Že od sedmega razreda OŠ je flavtistka v  Društvu godbenikov Šmarje pri Jelšah, zadnjih šest let pa umetniška vodja ženske vokalne skupine Pegazove muze iz Rogaške Slatine.
Po končanem študiju sociologije in pedagogike je na domači OŠ volontersko opravljala pripravništvo in v svetovalni službi dobila delo za določen čas. Danes je zaposlena v OŠ Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah kot dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami in učiteljica v podaljšanem bivanju.

»Glasba je moj način življenja, a si ne predstavljam, da bi to počela za denar. To je za moje srce, za mojo dušo. In to res rada počnem.«

Spretna instrumentalistka in odlična pevka
Kaja igra več instrumentov, spretna je pri pisanju raznih priredb za instrumentalne in vokalne sestave, odlična pa je tudi kot pevka. Sprva je nastopala v narodno-zabavnih ansamblih, nato velikokrat pela ob spremljavi pianistke Urške Roškar in harmonikarja Žana Stresa ali pa se s klavirjem in flavto spremlja kar sama. Kaja se razdaja na številnih področjih. Pohvalila bi se lahko z mnogočim, a je po očetu poleg izjemnega glasbenega talenta podedovala tudi skromnost. S partnerjem sta si ustvarila dom v Pristavi pri Mestinju, a o načrtih za prihodnost ne razmišlja veliko, pravi: »Če se prepustiš življenju iz dneva v dan, si težko razočaran, ker nimaš posebnih pričakovanj. Veseliš se sprotnih presenečenj.«