maj 20, 2023

Čebele in divji opraševalci so zelo pomembni za naše preživetje

20. maj je svetovni dan čebel. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so ob tem dnevu predstavili rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji. V triletni raziskavi so v Sloveniji našli 239 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), med njimi tudi vrsto, ki je bila v Sloveniji opažena prvič.

Čebele in divji opraševalci v veliki meri pripomorejo k ohranjanju naravnega ravnovesja. Kranjska sivka na cvetu ajde. (foto: splet/Urbani čebelar)

Raziskava je potekala na petih območjih, in sicer na Celjskem, med Mengšem in Kranjem, v okolici Cerkniškega jezera, na Ljubljanskem barju in v Ljubljani. Na vseh območjih so našli več kot 100 vrst čebel, največ v okolici Cerkniškega jezera (143).

Strokovni vodja projekta, dr. Danilo Bevk je povedal: »Našli smo tudi za Slovenijo novo vrsto čebele in to v Ljubljani. To kaže na to, da bi z dodatnimi raziskavami gotovo našli še kakšno pri nas neodkrito vrsto. Hkrati pa bi ugotovili tudi, koliko od 575 vrst, ki so bile doslej najdene pri nas, v Sloveniji dejansko še živi. Zaradi sprememb v okolju so nekatere gotovo že izginile.«

Opraševalce ogrožajo spremembe v okolju, ki smo jih povzročili ljudje: pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, pomanjkanje mest za gnezdenje, pesticidi in bolezni. Več kot polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci (torej divje čebele, muhe trepetavke in druge žuželke), zato upadanje njihovega števila ponekod že ogroža kmetijsko pridelavo.

Dr. Bevk je poudaril, da lahko ljudje tudi sami veliko naredimo za to, da bi čebele in divji opraševalci laže preživeli. Poleg tega bi bilo po njegovem mnenju dobro spremljati opraševalce tudi vnaprej. Dobro poznavanje stanja je namreč pogoj za ukrepanje in nato spremljanje učinkovitosti ukrepov. Najdražji so ukrepi, ki niso učinkoviti, pa tega niti ne vemo. Z dr. Danilom Bevkom se je o čebelah in divjih opraševalcih pogovarjala Andreja Kukovič. Prisluhnite pogovoru v priponki.