avgust 14, 2020

Počitnikarji tokratne karavane uživali v Punatu

Poletje je čas za morje, sonce, plažo … in za dopust. Pa tudi za zabavo, seveda! Vsega tega nikakor ni manjkalo na tokratni karavani TA Relax – Nevenka Švener Skupine in Štajerskega vala. Obiskali smo Punat na Krku, bili prijazno sprejeti v hotelu Omorika, za zabavo in dobro voljo pa smo poskrbeli vsi skupaj.

Mi se imamo vedno luštno! Takole nasmejani smo se vračali proti domu tokrat. :)

Po tem, ko smo pustili za sabo Štajersko in deževno sredino jutro, nas je na morju pričakal sončen in topel, pa čeprav vetroven dan. Po nekaj burjastih dogodivščinah in čakanju pred Krčkim mostom smo prijetno utrujeni popoldne že poskakali med slane valove. Naš vodnik in neusahljiv vir informacij – tisti, ki ste bili zraven, že veste, o čem govorim - je bil Relaxov vodnik Nino Dotto, kot predstavnika Štajerskega vala sva se s skupino imela prav lepo Andreja Kukovič in Cveto Štefanič. Da smo se vsak dan zabavali, peli in plesali, pa je pridno skrbel Darko Mlakar. Jutra smo vsak dan začenjali z umirjeno telovadbo in pozdravom soncu …. skupaj smo raziskovali mesto Punat, najlepše plaže, kartali, se pomerili v pikadu in balinčkih, se veliko smejali, pogovarjali in čisto pozabili na vse težave in delo, ki čakajo doma. Skratka, pravi dopust!

Morske vtise in občutenja smo po dopoldnevih na zelo lepo obiskani likovni delavnici s čopiči prenašali na kamne, ki smo jih ob koncu dopusta kot dragocene spominke odnesli domov …. Za pravega slikarskega mojstra pa se je izkazal naš Cveto.

Vsekakor nam bo za vedno v spominu ostal tudi nedeljski izlet z barko, na katerem smo najprej obiskali otok Sveti Grgur, ki je bil nekdaj ženska kaznilnica, danes pa je znan predvsem po bujnem zelenju in številnih krotkih jelenih lopatarjih. Od tam smo pluli na Goli otok, ki še danes buri duhove s temačnimi zgodbami izpred nekaj desetletij, ko je odmaknjen otok služil kot zloglasni politični zapor. Precej bolj razigrana in vesela je bila naša naslednje postaja – čudovita mivkasta plaža San Marino na otoku Rabu, nazaj grede pa smo obpluli še otok Galun, kjer so nas glasno pozdravili tamkajšnji prebivalci – galebi.

Sicer pa verjamem, da je vsak od nas odnesel domov veliko lepih vtisov, spominov, novih spoznanj. Stkalo se je kar nekaj novih prijateljstev in tudi obljub, da se na naših skupnih vandranjih kmalu spet vidimo. Naj le bo tako … in srečno vsem do prihodnjič! (AK)