Vse prej kot enostavna vrnitev v Slovenijo v času koronavirusa
Celjanka Stina Goršič in Američan Kyle Milne sta se morala zaradi virusa, ki trese svet, predčasno vrniti v Slovenijo. Konjiški popotnik Oliver Tič je moral zaradi pandemije predčasno končati svojo pot po najdaljši cesti sveta in se je pred dnevi vrnil iz Kolumbije.
Stina in Kyle sta ljubitelja potovanj. Lani sta z motorjema v petih mesecih prevozila Afriko, letos sta v začetku leta odpotovala na ozemlja "tam doli". Najprej sta en mesec potovala po Novi Zelandiji, nato sta se odločila, da bosta še tri mesece potovala po Avstraliji. "Avstralija naju je izredno prijetno presenetila, ogromna je in skoraj neposeljena. Je lepa in drugačna: ima neskončne puščave, obale, plaže in koralne grebene, kakaduje, kenguruje in koale ter še precej drugih nenavadnih živali. Videla sva prelepa mesta in majhna aboriginska mesteca, srečala prijazne ljudi. Res sva uživala v najini motoristični avanturi," nam je povedala Stina Goršič ter dodala, da sta zelo žalostna, da sta morala potovanje na polovici prekiniti.
Potovala sta z motorjema, a sta se morala predčasno vrniti. (Foto: osebni arhiv)
Kaotično kupovanje kart
Načrtovanje poti domov se je zgodilo zelo hitro. "Sprva sva razmišljala, da bova pot samo skrajšala in bova do Melbourna ubrala bližnjico. A ko sva prišla tri dni kasneje iz zahodne puščave v severno tropsko mesto Darwin in se informirala o dogajanju, nama je postalo jasno, da je potovanja konec. Hitro in poceni sva prodala motorja, se povezala z ambasado, slovenskim zunanjim ministrstvom ter odletela v Melbourne, da najdeva možnost za let domov. Tam sva potem vsak dan ždela na letališču, polnem zmedenih in obupanih ljudi ter kupovala karte za lete, ki so bili potem nenadoma odpovedani. Bilo je kaotično, nihče ni vedel, kaj se dogaja, informacije je bilo težko dobiti, poleg tega niso bile zanesljive, stvari so se spreminjale iz ure v uro. V četrtem poskusu nama je uspelo dobiti karte za enega od izrednih letov."
Če je bilo v začetku marca še vse zgolj neka daljna resničnost, se je v drugi polovici meseca začelo zaostrovati. 21. marca sta prodala motorja, 29. marca kupila karte. "Da je položaj resen, je bilo Avstraliji čutiti nekje na sredini marca. Avstralske plaže, bari in trgovine so bili sicer še odprti, ampak državna in zvezne meje so se začele po hitrem postopku zapirati, tako da je bilo nenadoma zelo težko najti kakšen polet v Evropo."
Utrinek z najdaljše ravne ceste v Avstraliji. (Foto: osebni arhiv)
Manj svobode na novih potovanjih?
Stina in Kyle sta vajena izzivov na potovanjih, zato ju ni bilo posebej strah. "Malce naju je skrbelo, da se bova 'zataknila' v Avstraliji, ker tole očitno ni kratkoročna situacija in bi nama slejkoprej potekla viza, bivanje je drago in tam nimava socialne mreže."
Z letalom sta priletela v Zagreb in po navodilih tamkajšnje ambasade vzela taksi do meje, kjer ju je pričakala prijateljica. "Oblekli smo se v vreče, sedeli na vrečah, si nadeli maske in rokavice ter se odpeljali domov v Celje, kjer sva zdaj v samoizolaciji."
Zaenkrat se doma dobro počutita, a ju kot popotnika skrbi in žalosti dejstvo, da se bodo stvari zagotovo spremenile. "Zelo verjetno ne bo več takšne svobode, kot je bila do zdaj, vsaka meja bo verjetno velika ovira," je zaključila Stina Goršič.
Oliver Tič predčasno končal pešačenje po Ameriki
Oliver Tič iz Slovenskih Konjic je želel namreč prehoditi 27 tisoč kilometrov dolgo pot od juga Argentine do severa Aljaske, a je zdaj po prehojenih 11.600 kilometrih pot končal.
"Ker so mi februarja ukradli potni list, osebno izkaznico in nekaj denarja, sem se konec februarja za nekaj dni vrnil v Slovenijo. Ko sem uredil papirje, sem se 9. marca vrnil v Kolumbijo. Saj se je pri nas govorilo o virusu, a tega še nisem tako resno jemal. Tri dni sem pot nadaljeval po Kolumbiji," je razložil popotnik.
Tudi v Kolumbiji so zaostrili razmere, po osmi uri zvečer so določili karanteno in tistemu, ki je ne upošteva, grozi zaporna kazen. "Četudi se ljudje prej niso zavedali resnosti položaja, so to karanteno jemali zelo resno. Vedeti moramo, da veliko ljudi v Kolumbiji živi na pragu revščine, veliko je tudi beguncev iz Venezuele, tako da si težko predstavljam, kako bodo tam zajezili širitev virusa."
S pomočjo slovenske ambasade v Braziliji je iskal lete v Evropo. "Nisem vedel, ali me bodo na letališču spustili naprej, kakšno bo sploh stanje tam. Ko sem priletel na pariško letališče, je bilo to prazno. Čisto drugače kot ostale dni."
Iz Pariza je priletel v Zagreb, kjer je s taksijem prišel do slovenske meje in potem peš preko meje. Nato se je s prevozom vrnil v Slovenske Konjice, kjer ostaja v 14-dnevni samoizolaciji. Zaenkrat se dobro počuti.
Na poti je posvojil psičko Carlitos, ki pa je še ostala na drugem koncu sveta. (Foto: osebni arhiv)
Če ga bo strah potovati, potem bo raje doma
Kdaj in kako bo nadaljeval začrtano pot, še ne ve. "Ta virus bo spremenil način potovanja. Veliko bolj nevarno bo v revnejših državah, ki na nas Evropejce gledajo kot na ljudi z denarjem in smo zato pogosteje žrtve ropov. Če bom hodil s strahom, potem je to brez veze. A vem, da obstajajo še druge ceste, bom pa pozornost preusmeril drugam," vsaj delno optimističen ostaja Oliver Tič. Predvsem pa komaj čaka, da se mu bo v Sloveniji pridružila psička Carlitos, ki bo morala na konec epidemije počakati v Kolumbiji. (BGO)
