Koliko delamo in kako smo plačani Slovenci?

01.05.2019

Pri nas prvi maj uradno praznujemo od leta 1948 in smo edina članica EU, ki ima dela prost dan tudi drugega maja. Sicer imajo dva praznična dni še v Srbiji, Črni gori in Ukrajini. (Foto: Pixabay)

Leta 1886 so se delavci prvega maja v Chicagu uprli nevzdržnim razmeram na delovnih mestih. Zahtevali so osemurni delovnik in več pravic. V protestih jih je nekaj izgubilo življenje. Tri leta za tem so prvi maj razglasili za praznik delavcev. Nekaj zanimivosti o delu, delovniku in delavcih smo zbrali s pomočjo Statističnega urada. 

Statistični urad je tudi pred prvim majem pridno zbiral statistične podatke, povezane z delavci, delom in trgom dela. Statistiki pravijo, da je bilo lani delovno aktivnih 981.000 ljudi, dobra dva odstotka več kot v letu 2017. Med njimi je bilo 85 odstotkov zaposlenih, 12 odstotkov samozaposlenih, trije odstotki pa so se uvrstili med pomagajoče družinske člane.

Kje največ zaposlenih?
Največ delovno aktivnih je lani v službo hodilo v predelovalnih dejavnostih, 25 odstotkov. Z 12 odstkotki delovno aktivnega prebivalstva sledita trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil, devet odstotkov jih je bilo zaposlenih v izobraževalnih dejavnostih, le en odstotek pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro.

V primerjavi s predlanskim letom so se v minulem 2018 nekoliko dvignile plače na vseh področjih dela. Lani je bila povprečna mesečna plača 1682 evrov, predlani pa dobrih sto evrov manj. Najvišjo povprečno plačo so sicer imeli zaposleni v dejavnosti oskrbe z električno energijo, znašala je 2753 evrov. Najnižjo pa v vzdrževanju in popravilu motornih vozil, 1658 evrov.

giphy

Najnižje plače v Pomurju
Na plačilo vpliva tudi stopnja izobrazbe. Zaposleni z osnovnošolsko izobrazbo so imeli leta 2017 povprečno plačo 1134 evrov. Najvišja je bila v jugovzhodni Sloveniji. Ljudje s srednješolsko izobrazbo so v povprečju prejemali 1389 evrov, najvišje plačilo so imeli v obalno-kraški regiji. Tisti, ki so dosegli višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, so predlani povprečno prejeli 2356 evrov. Ta skupina je bila najbolje plačana v osrednjeslovenski statistični regiji. Najnižjo plačo pa so, ne glede na stopnjo izobrazbe, prejemali v pomurski regiji.

giphy

Koliko časa smo na malici?
Statistični urad je pred nekaj leti raziskal tudi učinkovitost slovenskih zaposlenih. Leta 2016 smo tako 76,5 odstotka delovnega časa delali. Za malico smo porabili skoraj pet odstotkov. 18,6 odstotka delovnega časa pa smo bili odsotni zaradi dopustov, praznikov ali bolniških odsotnosti. Predlani je sicer povprečna bolniška odsotnost trajala dobrih 15 dni. Najpogosteje so bolniški staž koristili na Koroškem, najredkeje pa so zbolevali v osrednjeslovenski regiji. V savinjski regiji so bili zaposleni doma 14,5 dni.

giphy

Največkrat potujemo na Hrvaško
Za nekaj odsotnosti so bila kriva tudi potovanja. Te podatke sicer na statističnem uradu zbirajo za vse Slovence, starejše od 15 let. Leta 2017 sta zasebno potovali dve tretjini Slovencev, ki so takrat opravili največ potovanj v tem desetletju, kar 4.288.000. Dve petini jih je potovalo znotraj slovenskih meja, tri petine slovenskih popotnikov pa so se odpravile v tujino – največ, kar 64 odstotkov, na Hrvaško, sledili pa sta Bosna in Hercegovina ter Italija. V povprečju so na poti prenočili štirikrat in pol. (TMG, Surs)

giphy




Štajerski val v sliki