Na ptujskem Kurentovanju več kot 90 dogodkov

16.01.2016

Pavel Magdić, Miran Senčar, Barbara Ferčič, Branko Brumen, Rajko Jurgec ob predstavitvi Kurentovanja 2016.

Letošnje že 56. Kurentovanje na Ptuju bo med 2. in 9. februarjem znova privabilo pustne šeme od blizu in daleč. Festival bo ponudil več kot 90 različnih pustnih dogodkov, obiskalo pa naj bi ga več kot sto tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine.

Festival presežkov
V sedmih dneh bo Kurentovanje na Ptuju, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih etnografskih festivalov, ponudilo več kot 90 različnih pustnih dogodkov. Program, sestavljen iz etnografskega, karnevalskega in umetniškega dela, bo po napovedih organizatorjev vnovič poln presežkov. Železni repertoar Kurentovanja ostajajo kurentov - korantov skok, mednarodna pustna in karnevalska povorka, mestni pustni korzo, povorka otrok iz slovenskih vrtcev, mednarodni slikarski ex-tempore, karnevalska dvorana. Dogodki so namenjeni širši javnosti, nekateri pa posameznim skupinam, denimo etnografskim likom, otrokom, invalidom, umetnikom. Ptujčani na festivalu pričakujejo več kot sto tisoč obiskovalcev. Večina dogodkov bo brezplačna, vstopnina bo le za večerne dogodke v Karnevalski dvorani.

Za organizacijo več kot 330 tisočakov
Organizacijo je prevzela Mestna občina Ptuj, pri pripravi pa ji bo pomagala večina dosedanjih partnerjev. Proračun festivala presega 330.000 evrov, od tega 46.000 evrov iz občinskega proračuna. Ob predstavitvi Kurentovanja 2016 je župan Ptuja Miran Senčar povedal: »Kot organizator si želimo, da bi izvedba potekala nemoteno, da bi številni nastopajoči in obiskovalci imeli priložnost spoznati in doživeti Kurentovanje v vseh svojih dimenzijah ter da bi s tem krepili običaje, ki že stoletja dajejo poseben značaj temu okolju.« Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora, je dodal: »S Kurentovanjem 2016 bomo utrdili poslanstvo ohranjanja in predstavljanja barvite in bogate domače in svetovne etnološke dediščine ter pustnih tradicij ptujskega območja s kurentom na čelu, ki pričajo o tesni povezanosti ljudi z naravo in tokom letnih časov. Pomen tega bogastva želimo približati tudi mladim ter s tem spodbujati ohranjanje in negovanje tradicije v prihodnje ter povečati zavedanje, prepoznavnost in javno dostopnost. Kmalu pričakujemo tudi priznanje UNESCA, ki bo kurenta umestil na seznam svetovne kulturne dediščine.« Bertold Draneški, princ karnevala, je novinarsko konferenco sklenil z vabilom: »Na Ptuju bomo veseli vseh ljudi dobre volje, ki si želijo v tem času nadeti masko in se spremeniti v bitje po svoji želji ter s kritično in šaljivo noto povedati to, kar brez maske morda ne gre.« (SP)




Štajerski val v sliki